Maja Šlebir: ... prvenstvena smer v ostenju Malem Razorju
V sredo (26. 10.) sva z Jakobom (Akademski AO) preplezala prvenstveno smer v ostenju Malega Razorja.
Prvoten plan zjutraj je bil plezati v Lešarjevi peči smer Dan neskončnih sanj. Po dostopu, ki sva si ga nehote tudi malo podaljšala in sva zaradi klepetanja skrenila na napačno pot, sva po slabih treh urah prišla do smeri in se soglasno strinjala, da se v smer ne bova podala. Vstop v smer je obema izgledal neužiten, prav tako pa sva po dostopanju v soncu ugotovila, da bi dan raje preživela v kakšni južni steni.
Ob razgledovanju naokrog in razmišljanju, kako bova sedaj izkoristila dan, sva se odločila, da se premakneva nekam na sonce. Zagledala sva greben, ki poteka od škrbine Zadnjega Prisojnika do Razorja in bolj ko sva se približevala steni začela razmišljat, kaj bi lahko potencialno splezala.
Od daleč sva si ogledala linijo, se pod steno pripravila in začela s plezanjem. Smer vstopi okoli stometrov desno od škrbine.
Začetni raztežaj postreže s neklaj metri plate. Naprej poteka čez preduh, ki ga na koncu zapre izstopna zajeda (V-). V zajedi sva pustila en klin. Prvo sidrišče sva si uredila na skalnem ušesu (35 m).
Jakob si je za drugi raztežaj izbral nekoliko težji prehod čez steno. Po manjšem previsku (VI-) se smer nadaljuje v malo lažji žleb. Po koncu žleba moramo premagati še manjši previsek in že se znajdemo na stojišču (1 k, 40 m).
Tretji raztežaj poteka diagonalno v desno čez plate in nas pripelje do izstopnega kota/zajede. Po zajedi naravnost gor in do roba stene (40 m).
Smer ima povprečno slovensko skalo in je potrebna kar precejšna mera pazljivosti pri plezanju. V smeri sva se varovala s klini in metulji, dva klina pa sva pustila tudi v steni. Smer sva poimenovala Vesolje veselja.
Sestopila sva po grebenu naprej proti Malem Razorju okoli sto metrov in po skrotju navzdol do najnižje točke stene, kjer sva si uredila abzajl. Do avta sva rabila uro in pol.
Plezala Maja Šlebir in Jakob Skvarča 26. 10. 2022: Vesolje veselja, VI-/V-, 120 m