V prvih vojnih časih druge svetovne vojne je privekal na svet v Krakovem, ki je bilo takrat še predmestje Ljubljane. Odraščal je v Kladezni ulici s pritličnimi hišicami, sredi zelenjavnih vrtov. Tu je že kot otrok, kot pravi pregovor, spoznaval, da »brez dela ni jela«.
Njegovi družini življenje ni bilo postlano z cvetjem. Oče je bil bolehen, zato je morala mati cele noči garati za šivalnim strojem, da so se Janez, njegova sestra in brat, lahko redno šolali. K sreči je živel v okolju, kjer so imele športne aktivnosti težo in bile pozitiven navdih za mladino.
Diplomiral je na Gozdarski fakulteti, na oddelkih za gozdarstvo in lesarstvo. Prosti čas je zapolnil z igranjem na kitaro, predvsem pa s fizkulturnimi aktivnostmi. Bil je dolgoletni direktor zunanje trgovine pri Lesnini. Tudi tu je bil vpleten s srcem. Najbolj ga je prizadevalo nesmotrno gospodarjenje z gozdovi. Propad pohištvene industrije. Kampanjska sečnja. Prodaja hlodovine v tujino, čeprav bi se lahko visoko cenovni lesni izdelki naredili v Sloveniji.
Njegovo športno udejstvovanje se je udejanjalo predvsem pri Kaveljcih in Koreninah Mita Trefalta. Udeleževal se je vseh prireditev ob žici okupirane Ljubljane (ob Poti spominov in prijateljstva). Velika ljubezen sta mu bila smučanje in kajak. Najbolj pa se je posvečal gorništvu, izhajajoč iz svojega poklica in ljubezni do narave.
Njegovo bogato življenje je prekinila zelo huda prometna nesreča, po kateri je čudežno ostal pri življenju. To ga je za dalj časa priklenilo na posteljo. Posledice nesreče je hotel potem odpraviti z še bolj intenzivnim športnim udejstvovanjem in zdravim življenjem, kar pa mu ni uspevalo kot si je želel, toda od vseh športov je bil najbolj predan pohodništvu. Ob tem se je seveda srečal z alpinizmom in alpinisti . Začutil je, da je ta intelektualni šport prava stvar zanj in z vsem žarom in ljubeznijo se mu je posvetil. Redko bi se našel kdo, ki bi tako dobro poznal orografsko razčlenitev Alp in drugih gorstev. Vedel je vse o zgodovini prvopristopnikov, zgodovini alpinističnih odprav, opise smeri … Izobraževal se je v plezalni tehniki in drugih alpinističnih veščinah, da bi nadoknadil zamujeno. Posledice nesreče in tudi leta pa mu žal niso več dovoljevala plezanja v najtežjih smereh. To ga je bolelo.
Zaradi občutka pripadnosti je za organizacijo alpinističnih veteranov in alpinistične odprave priskrbel donacije od firm s katerimi je posloval. Med alpinisti je našel prijatelje s podobnimi nazori, svoje ljudi, ki jim je lahko zaupal in potožil svoje intime. Prijateljstva je še poglabljal s svojo neposredno resnicoljubnostjo. V gorah je bil pravi tovariš in je bil pripravljen marsikaj žrtvovati.
Veterani smo obstali šokirani in prizadeti ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi Janeza, dragega člana srečanj alpinistov veteranov. Zdaj ne bo več ob zvokih harmonike in kitare, debatnih srečanj na terasi Janezovega doma na Katarini. Pogrešali te bomo, Janez. Pogrešali te bodo naši gozdovi in naše gore.
Peter Muck