sta obiskala Mateja in Tomaž Tišler in odkrila svedrovce nad Bohinjem in lepo smer za mejo.
Jezerski stog in Bele vode
Oglašam se, da povem nekaj o razmerah, na katere sem naletel. Ta vikend sem plezal kar z ženo Matejo (AO Železničar, jaz AO Žiri).
V soboto sva šla v Jezerski stog. Pomembna novica je, da na Krstenici (še) ni vode. K sreči sva imela s seboj eno plastenko pijače za vsak slučaj. Na dostopu je nekaj zaplat snega že pod Krstenico, a večinoma se ne predira. Sneg je še na SV pobočjih Malega Stoga. Kasneje ga ni več. Čakala sva na dež, ki ga pa kar ni bilo. Preplezala sva tri (klasične) smeri IV. stopnje. V vseh treh sva naletela na svedrovce. Pred tremi leti jih zagotovo še ni bilo. Po en svedrovec je zavrtan na sidriščih, opremljena so pa tudi "ključna" mesta. Kar dva svedrovca sta tik nad škrbino med predvrhom in glavnim vrhom v smeri JZ raz. (Nisem prepričan, če je ime pravo) Vrtalec je zagrešil velik greh nad naravo, saj je vrtal tudi v bližini čudovitih ušes, pa tudi sicer skala omogoča dobro nameščanje varovanja. Ker sva bila dovolj dobro pripravljena (Orpierre, Paklenica, Vipava), svedovcev nisva vpenjala. S Krstenice sva sestopila po cesti, ki pa je prav tako občasno zasnežena. V steni sva bila sama. Mimo sta šla le dva planinca.
V nedeljo sva se podala v Bele vode pogledat, kaj Mihelič ocenjuje kot najlepšo skalo v Julijcih. Dostop do
Diretissime (V-/IV, 200 m) v Visoki polici teče večinoma po poti na Lepo glavo, ki je na novo urejena. Ruševje je požagano - kar ne velja za greben med Malim in Jezerskim stogom. Smer je čudovita. Nobenih svedrovcev ni, skala pa omogoča obilo varovanja z roglji in ušesi. V steni sva bila spet sama, kasneje pa sva med počitkom iz sten nad goriškim bivakom slišala nekaj slovenskih povelij.
Grapa, ki se s sedla Forca di Cenge spušča nazaj proti koči Brunner je zasnežena in omogoča udoben sestop. Ker sva imela vso opremo s seboj, sva se odločila za še udobnejši sestop na drugo stran - proti Rabeljskemu Jezeru. Nekaj sto metrov sva oddrsala po snegu nato pa ulovila široko zložno pot, ki pelje proti Rablju, jo nekje na višini 1325 metrov zapustila in sestopala po nemarkiranih poteh na levem bregu potoka, ki se izliva v jezero pri surferskem centru. Turo sva zaključila ob pijači in ogledovanju padcev druge vrste tečajnikov. Jaz sem štopal motorista nazaj do avta.
Tomaž Tišler