Delo, Prejeli smo - Silvo Kristan: Od vrste domačih sopomenk za angleški izraz 'freeride' se je v športni terminologiji mogoče zavzemati za izraz prosto smučanje.
Za termin prosto smučanje sta dva razumna razloga: prvič, izraz prosto smučanje najbolje pojasni bistvo te dejavnosti v skladu z načelom nomen est omen in hkrati ločuje ta pojem od smučanja, ki ni prosto; in drugič, popolnoma ustreza tudi dobeseden prevod (free, prosto, neovirano; to ride, voziti se, peljati se). Seveda pa je prosto smučanje tudi nedeljsko razvedrilno smučanje, ko smučar prosto po svoji presoji ter v skladu s svojimi sposobnostmi in znanjem sam (prosto!) izbira teren, hitrost, način krmarjenja in podobno. Tudi v smučarskem tečaju ločimo dva vsebinska sklopa: 'šolo smučanja' in prosto smučanje. Ko opravimo dve ali tri ure 'pouka', dovolimo učencem še nekaj časa prostega smučanja. In šolski smučarski športni dan je prav tako lahko v dveh oblikah: ali učencem organiziramo 'šolo smučanja' ali pa ves čas prosto (freeride) smučajo. In prav to 'eliti' ni všeč, da bi se 'njihova' dejavnost imenovala enako kot množično prosto smučanje 'neposvečenih'. Zato trdovratno vztrajajo pri tujem izrazu, čeprav pomeni isto kot domač izraz. Na vse mogoče nelogične načine poskušajo dokazovati utemeljenost tujega izraza za 'svojo' dejavnost. 'Deviške neskončne poljane zasute s pršičem' niso nujen in zadosten znak za opredelitev 'frirajda'. Takšne poljane namreč srečujemo na vseh večjih evropskih smučiščih, ko čez noč zapade sneg. Prav takšne poljane so tudi mikavnost turnega smučanja. Tudi 'poseben svobodomiseln življenjski slog, neka drugačna estetika, popolna svoboda, prvinsko zlitje z naravo' niso nujni in zadostni znaki za opredelitev izraza 'freeride', ki bi ga nekateri na vsak način radi uveljavili. Vse navedene lastnosti namreč lahko pripišemo še vrsti drugih športnih zvrsti. Res pa je, da prosto smučanje nedeljskega smučarja ni zahtevnostno enako prostemu smučanju v bolj zahtevnih in tveganih okoliščinah. Toda rešitev te zadrege je domena smučarske stroke. Zgled je v alpinistiki, kjer natančno ločijo težavnostne stopnje. In po analogiji sta najlažja in najtežja oblika prostega smučanja še vedno prosto smučanje. Smučarski strokovnjaki bi se torej morali dogovoriti za težavnostno lestvico prostega smučanja. To bi bilo koristno tudi za dejavnost, ki jo danes nekateri hočejo na vsak način imenovati 'freeride'. Do zasnovanja težavnostne lestvice (in po tem) pa to je (in ostane) prosto smučanje. Edina slabost tega izraza je, da snobom in 'anglofilom' ni všeč, ker pač ni 'in'.
Toda še nič ni narobe, če ima subkultura 'svoje' izraze. Narobe je to, da novinarji in drugi pisci ter lektorji izraze subkulture širijo naprej. In littera scripta manet. Eden od novinarjev mi je dejal, da ga je 'frirajder' prepričal, da je to strokovni izraz. Eden od lektorjev me je prepričeval, da je jezik živ organizem in se mora bogatiti, zato tudi tujk ne popravlja. Urednik, ki v svojem glasilu širi tuje izraze, me je prepričeval, da je to poslovna poteza (in avtonomna pravica uredništva), ker se mora glasilo 'približati mladim'. Ali ni to razprodaja slovenščine? Slovenisti pa nič. Športni novinar Slovencem nenehno vsiljuje izraz 'lucky loser', slovenisti pa še vedno nič. Po desetletju ali dveh, odkar se v javnih občilih pojavlja izraz 'freeride', sem zdaj prvič zasledil komentar slovenista. Včasih smo imeli vsaj jezikovno razsodišče.
Silvo Kristan