Revija Lovec - Miha Marenče: V lanski 11. številki Lovca je izšel zanimiv strokovni članek več avtorjev z naslovom Območja razširjenosti in lokalne gostote parkljarjev v Sloveniji ...
Pri prebiranju članka sem postal pozoren na opis stanja alpskega kozoroga v Sloveniji. To je živalska vrsta, ki na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) številčno prevladuje in jo tod prostorsko in v populacijski dinamiki sistematično spremljajo od prve naselitve naprej, kar pomeni, da imamo o alpskem kozorogu dovolj zanesljive podatke.
Leta 2004 je minilo 40 let od prve naselitve kozorogov na območje zdajšnjega TNP, torej je letos minilo že 45 let. O tem sem podrobno pisal v oktobrski številki Lovca tistega leta (Lovec, 10/2004, str. 528) v članku z naslovom Že 40 let v Triglavskem narodnem parku. Spomnim naj še na članek iz istega leta, objavljenega v Lovcu: Stanje gamsov in kozorogov v Triglavskem narodnem parku (Lovec, 3/2004, str. 124). Iz obeh člankov se lahko kar precej dobro seznanimo s stanjem alpskega kozoroga v Triglavskem narodnem parku. Če k temu dodamo še članka Branka Galjota Ko-zorog v Sloveniji (Lovec, 7–8/1998, str. 286) in Vojka Remca Ker smo to dolgovali naravi (Lovec, 12/1999, str. 491), dobimo dobro sliko stanja alpskega kozoroga v Sloveniji vse od njegovih prvih naselitev.
Avtorji članka iz lanskega novembrskega Lovca navajajo, da se njihove ugotovitve nanašajo na obdobje 2004-2008. Ob tem je treba pri navajanju stanja pri alpskem kozorogu, kjer je med drugim zapisano: »… V osrednji coni Triglavskega narodnega parka se opravlja samo t. i. »sanitarni« odstrel, ker pa je odstrel v skupnem odvzemu na splošno največji delež, so dejanske gostote v tem primeru podcenjene. Ta pomanjkljivost se kaže tudi pri prikazu gostot gamsa na istem območju« (konec navedbe), dodati nekaj pojasnil.
Večina kozorogov v Triglavskem narodnem parku je v lovišču s posebnim namenom (LPN) Triglav, s katerim upravlja javni zavod Triglavski narodni park. V manjši koloniji so kozorogi še v lovišču LD Bovec, in sicer na območju Bavšice. Lokacije oziroma prebivališča kozorogov so znana (prikazana v članku) in se bistveno ne spreminjajo. Znano je tudi vsakoletno število kozorogov, sicer ne v absolutnih številkah, ker prostoživečih živali ni mogoče prešteti (vsaj zaenkrat ne), ampak ocenjeno število. Ocena številčnosti je pri kozorogu še najbliže dejansko preštetim živalim. Kozorogi namreč živijo v preglednem gorskem svetu nad zgornjo gozdno mejo, se tam zadržujejo vse leto in so njihova prebivališča lokalno pogojena in vnaprej pričakovana ter je strpnost (toleranca) približevanja s človekom zelo velika. V javnem zavodu TNP vsako leto opravljamo sistematična štetja kozorogov, in sicer oktobra ali novembra, poleg tega pa vse leto opravljamo tudi priložnostna opazovanja in jih primerjamo med seboj. Težnje gibanja številčnosti ter stanje populacijske dinamike v zadnjih dveh desetletjih predstavljamo v preglednici 1 na str. 92.
Seznanimo se še z lanskim sistematičnim enodnevnim štetjem v okolišu (revirju) Kriški podi, kjer je v Triglavskem narodnem parku najštevilčnejša kolonija kozorogov.
Pri štetju je sodelovalo devetnajst naravovarstvenih nadzornikov, od tega štirinajst lovskih čuvajev.
Iz prikazanih preglednic lahko razberemo število preštetih kozorogov (toliko jihje bilo najmanj v tistem letu), ki se iz leta v leto nekoliko spreminja, vendar dobimo kar dobro podobo stanja in razlik med nekajletnimi obdobji. Številke zadnjih nekaj let kažejo, da je v LPN Triglav zdajšnja ocenjena številčnost okrog 150 kozorogov.
Ugotovljeno letno število kozorogov po posameznih območjih se ujema z njihovo gostoto, le-ta pa z ugotovitvami avtorjev o območjih razširjenosti in lokalni gostoti. Čeprav je pri kozorogu majhen (lahko rečemo bolj naključen) odvzem, ki je vezan le na najdene poginule živali in zelo redke garjave odstreljene živali, je rezultat o lokalni gostoti pravilen, saj je največ izločenih živali tam, kjer jih je tudi številčnonajveč, ne glede na velikost vzorca. Taka ugotovitev priča, da pri kozorogu lahko ocenjeno lokalno gostoto (velika, srednja, majhna) zanesljivo določimo z ugotovljeno številčnostjo (štetjem). Podobno lahko storimo tudi pri gamsu, čeprav bodo podatki nekoliko manj zanesljivi: razpon med preštetimi gamsi in ocenjeno številčnostjo je namreč večji, vendar še vedno zadostuje za oceno lokalne gostote.
Pri srnjadi in jelenjadi avtorji razširjenost in lokalno gostoto določijo glede na povprečni letni odvzem (daleč največ zajame odstrel) na 100 ha površine, kar je razumljivo, vendar za določitev lokalne gostote pri kozorogu ni nič manj uporabno neposredno štetje. Tako lahko prikozorogu, ki v LPN Triglav ni lovna divjad, namesto evidenc odvzemov uporabimo ocenjeno številčnost oziroma lahko kar absolutno število preštetih kozorogov v posameznih letih.
Podatki odvzema in štetja so določeni časovno in prostorsko. Vsak podatek je prostorsko umeščen v kvadrat s kilometrskimi stranicami. Pri odvzemih je vsak prostorski podatek povezan še z lokalnim imenom, s čimer je podatek še natančneje določen. Pri sistematičnih enodnevnih štetjih posameznega okoliša so podatki na terenu vneseni na topografsko karto v merilu 1 : 25000, kar pomeni, da je vsak podatek prostorsko točno določen. Metoda prostorskega vnašanja po kvadratih je stara več kot tri desetletja, je ves čas enaka, uvedel pa jo je prof. dr. M. Adamič. Zaradi lažjega zapisovanja so kvadrati oštevilčeni. Naši nadzorniki – lovski čuvaji – na pamet poznajo najpogosteje uporabljene številke kvadratov. Vnašanje prostorskih podatkov enodnevnih štetij pa smo uvedli leta 2000.
In še pojasnilo glede prostorskega izvajanja lova: Triglavski narodni park je po veljavnem zakonu o Triglavskem narodnem parku razdeljen na osrednje območje v velikosti 54.000 ha in robno območje v razliki do celotne površine parka, ki znaša 84.500 ha. Razlika med obema območjema je v omejitvah: v osrednjem območju so omejitve večje in tam prevladuje varovanje narave, robno območje pa je namenjeno razvoju s pogoji naravi prijaznega gospodarjenja in upravljanja. V osrednjem območju imamo z odločbo pristojnega ministrstva izločenih 25.000 ha kot t. i. drugo varstveno območje, kjer je prepovedana raba naravnih dobrin, torej tudi lov. Prav to območje je v LPN Triglav prebivališče najmanj dveh tretjin vseh gamsov in praktično vseh kozorogov.
Z določanjem lokalne gostote pri kozorogu (in gamsu) s pomočjo ugotavljanja letne številčnosti ne želim opravičevati prepovedi lova in s tem izpada podatkov odstrela kot podlage za določanje lokalne gostote, ampak uporabnost metode štetja pri vrstah, ki jih je zaradi vedenjskih značilnosti laže opaziti. In to velja za gamsa, zlasti pa še za kozoroga. Želim torej povedati, da izločitev lova na vrste, ki jih je mogoče laže opaziti, ni razlog, da pri gamsu in alpskem kozorogu ni mogoče določiti lokalne gostote. To hkrati pomeni, da so lokalne gostote pri gamsu in kozorogu v drugem varovanem območju LPN Triglav realne in ne podcenjene. Drugo pa je vprašanje »podcenjenosti« gamsov zaradi prepovedi lova, če namreč pri ocenah izhajamo iz vsakoletnih izločitev (odstrela), ki so vnaprej strukturno načrtovane glede na kazalnike in populacijske težnje. Upam, da se strinjamo, da je odvzem (odstrel) le en (čeprav pomemben) kazalnik populacijskega stanja posamezne vrste divjadi.
Miha Marenče,
Triglavski narodni park