Kamniški občan: Letošnji občni zbor kamniškega planinskega društva je pravzaprav pomenil mejnik na prehodu v osmo desetletje dela tega množičnega društva.
S številnimi prireditvami in delovnimi uspehi je društvo lani dostojno proslavilo svoj jubilej kot eno najstarejših planinskih društev v Sloveniji.
Zelena luč za planinske domove: krediti
Premalo imamo prostora, da bi podrobno opisali vso široko in razgibano dejavnost društva, o kateri so poročali predsedniki posameznih odsekov. Zato se moramo zadovoljiti samo z nekaterimi fragmenti, ki pa kljub temu kažejo, da kamniški planinci v svojem delu ne ostajajo pri togih oblikah, pač pa skušajo z vedno novimi prijemi, zlasti pa z vključevanjem mladine, čimbolj pospešiti svoje delo.
Prav zato ne bo odveč, če posebej spregovorimo o mladinskem odseku, ki vključuje že preko 600 mladincev in pionirjev. Ta odsek je lani v dveh tečajih usposobil 50 mladinskih vodnikov, organiziral vodniški pohod, dalje pohod po poti II. grupe odredov s Krvavca preko Bistrice na Veliko planino, spominski smučarski pohod na Veliko planino k spomeniku V. konference SKOJ itd.
Nič manj aktiven ni bil alpinistični odsek, ki ima 29 članov in je lani opravil 132 vzponov. Med pomembnejšimi velja omeniti vzpone v Belačev steber v severni steni Kalške gore, centralno smer v 800 m visoki vzhodni steni Brane (Humar, Škarja), udeležba na vzponih v M. Blanc, na Grossglokner in druge.
Odsek gorske reševalne službe je moral v preteklem letu dvaindvajsetkrat posredovati pri nesrečah v Kamniških planinah. Priredil pa je tudi razstavo reševalne opreme v Kamniški Bistrici.
Nekaj članov pa se je udeležilo tudi odprav na Poljsko in v Centralne Alpe.
Tudi odsek za varstvo narave in odsek za gorska pota in markacije sta bila zelo delovna. Prvi je na posebnih dveh tečajih usposobil 36 planincev za gorske stražarje, ki bodo v bližnji prihodnosti, ko bo odprta žičnica na Veliko planino, morali krepko prijeti za delo in zaščititi našo planinsko floro pred »planinci«.
Lani je bila v društvu izredno živahna tudi gradbena dejavnost, saj so se dograjevale oziroma urejevale vse 3 planinske postojanke, ki jih upravlja društvo.
Na Kokrškem sedlu je bila dvignjena streha in adaptiranih več ostalih prostorov. Predvidevajo, da bodo kočo odprli najkasneje 15. junija, ko bo odprta tudi nova pot s Kokrškega sedla na Kalško goro.
Lani so planinci dogradili tudi žičnico na Kokrško sedlo, s katero so prepeljali okrog 60 ton gradbenega materiala in 6 ton materiala za oskrbo koče in gostov.
Na Kamniškem sedlu je bila pokrita streha, vendar jo je vihar že spet poškodoval. V letošnjem letu bo treba pripraviti načrte za razširitev oziroma za gradnjo nove koče.
Planinski dom na Starem gradu, ki bi lahko postal zelo privlačna turistična postojanka, pa vedno ni dograjen. Posebno pa bo treba čimpreje poskrbeti za oskrbo te postojanke s tekočo vodo. Kaže, da bo letos problem vodovoda le rešen na ta način, da bodo namesto predvidene gradnje rezervarja pod Veliko špico uporabili vodnjak pri parkirnem prostoru.
Vsekakor pa bi bilo treba preko pristojnih forumov čimprej zagotoviti najetje ustreznih kreditov in čimpreje dograditi postojanko.
V interesu razvoja turizma na Kamniškem je, da se bo del povečanega turističnega prometa usmeril tudi na naše planinske postojanke, med katerimi bo moral dobiti tudi Stari grad pomembno mesto, ki mu glede na ugodno lego, lahek dostop itd. tudi gre.
F. S.