Večer, 22.07.04, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: V prvi fazi naj bi park obsegal 24.900 hektarov
Naravni park je razvojna možnost in ne zbirka prepovedi ter omejitev
Kamniško-Savinjske Alpe - pomen za Slovence in Evropo
V prvi fazi naj bi park obsegal 24.900 hektarov - V prihodnjih občinah, ki bi se vključile v park, je skupaj 32.472 ljudi, v območju predlaganega parka pa le 610
Na severni strani Savinjskega sedla, na avstrijski meji pod Kamniškimi Alpami, leži Belska Kočna, ki je zavarovan krajinski park. Letos spomladi pa so se začele aktivnosti (o njih smo pisali tudi v Večeru) o ustanovitvi parka Kamniško-Savinjskih Alp. Občine zdaj proučujejo predlog za ustanovitev in tehtajo, kaj jim park prinaša v dobrem in slabem. Avgust Lenar, glavni pobudnik iz Logarske doline, je povedal, da so se dogovorili, da se skupaj javijo na razpis Interreg IIIA, v okviru katerega bodo izdelali še manjkajoče študije in izpeljali nekatere programe v turizmu, kulturnem sodelovanju in prostorskem ter razvojnem načrtovanju. "Kaj bo iz tega, bomo videli," je povedal Lenar.
V sosednji Avstriji se je projekt ustavil predvsem zaradi nasprotovanja velikih gozdnih posestnikov, ki ne potrebujejo novih razvojnih možnosti za svoje premoženje, pa tudi zato, ker pravijo, da bi bodoči park privabil preveč turistov.
"Mi bomo projekt nadaljevali, kot smo si zastavili - z argumenti prepričati domačine, da je to predvsem razvojna priložnost lokalnih skupnosti na negativne procese globalizacije. Pomembna je tudi postopnost izvedbe." Avgust Lenar je povedal, da so se za park odločili predvsem zato, ker tradicionalni proizvodi iz kmetijstva in gozdarstva niti gospodarsko niti socialno ne morejo več zagotoviti življenjske perspektive mnogim mladim domačinom, še posebej tistim, ki so izobraženi in ne najdejo ustreznega dela v domačem kraju. Istočasno pa se povečuje povpraševanje po naravnih lepotah, kulturi in ekoloških storitvah gorskih območij. S tem se pojavljajo nove priložnosti za uveljavljanje gospodarske in socialne vrednosti storitev, kot so turizem, rekreacija, tradicionalni ter okoljsko neoporečni proizvodi, varovanje vodnih virov in ohranjanje pomembnih habitatov ter vrst.
"Turistična ponudba v zavarovanih območjih je običajno tesno povezana z zaledjem in je pomemben del njegovega trženja, saj daje območju prepoznavnost, pogosto pa narekuje tudi razvojno dinamiko. Turizem v naravnih parkih mora biti - če želi izkoristiti vse potenciale, ki jih imajo parki - sožitje med naravno in kulturno dediščino, tradicijo, trdnostjo socialnih razmer ter gospodarsko vsebino in tako predstavlja najvišjo stopnjo prepoznavnosti turizma na področju ekološkega turizma kot nasprotja množičnega turizma v nekaterih drugih destinacijah.
V pravkar objavljenem programu Svetovnega sklada za naravo WWF za varstvo Alp sodijo Kamniško-Savinjske Alpe z Julijci in Karavankami med območja z najvišjo prioriteto z vidika ohranjanja narave, kjer se na majhnem prostoru prepleta cela vrsta evropsko pomembnih habitatov mreže Natura 2000. Med temi so evropska prioriteta naravna suha travišča na apnencu - pomembna rastišča kukavičevk ali po domače pašnikov z murkami in drugimi cvetlicami iz družine kukavičevk, katerih obstoj je usodno odvisen od ohranjanja tradicionalne paše.
Pomen in priložnost za domačine
Hribovci so v preteklosti Grintovce oblegali vsak na svoj način in vsak s svoje strani: kamniške, savinjske, solčavske, jezerske in preddvorske. Nikdar jih niso dojeli kot celote, vsak si je tako ali drugače prizadeval osvojiti kar največji del.
Zdaj pa se ta del povezuje v celoto in Avgust Lenar pravi, da se z občino Luče še posebno dobro usklajujejo v zaokroženo turistično območje, ker se ponudba dopolnjuje, za turiste pa občinske meje niso pomembne.
Z domačini je le redko kdo spregovoril. Tudi malokrat so bili vprašani, kako gledajo na svoje življenje in svojo prihodnost. Vsak zase so živeli na obrobjih velikih občin - izolirani in nepovezani v dolinah, ki so jih ločevale prelepe gore. Vrsta čudovitih dolin in planin, obrnjenih na vse strani neba, vsaka s svojimi zakladi ter goro težav, ki jih je le težko primerjati. Sredobežnost tega položaja najbolje ilustrira dejstvo, da o naravi teh gora vemo kar precej, o ljudeh pa le malo. Kljub razdeljenosti so lokalne skupnosti Kamniško-Savinjskih Alp skozi zgodovino na svojih območjih uspele ohraniti povezanost narave in kulture človeške skupnosti. Zamisel o ustanovitvi naravnega parka ni nova. Ljudje so se že zelo zgodaj zavedli, da se v gorski skupini Grintovcev skriva nekaj posebnega. Med svetovnima vojnama je med upravo Dravske banovine in zvezno vlado v Beogradu potekala živahna korespondenca glede ustanovitve parka v Kamniško-Savinjskih Alpah. Celjska podružnica SPD je odkupila zemljišče, da bi ustanovili narodni park. Načrte je prekrižala 2. svetovna vojna. Toda že leta 1959 dr. Angela Piskernikova spet piše o narodnih parkih Kamniška Bistrica, Velika planina in Logarska dolina z Okrešljem. To misel je le šest let kasneje v neprijaznih pogojih razširila z idejo o jugoslovansko-avstrijskem visokogorskem parku.
Zdaj pa so predstavniki občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava proučili priložnost, ki jo prinaša ustanovitev regijskega parka za njihovo prebivalstvo. Pričakovati je, da se jim bodo kasneje pridružile tudi druge sosednje občine, če bodo ocenile, da je to za njihov dolgoročni razvoj dobro in da si njihovi občani to želijo.
Bistveni so dogovori in povezovanje
Ob pomoči programa Matra Knip, veleposlaništva kraljevine Nizozemske, sta Logarska dolina, d.o.o., in Cipra Slovenija s sodelovanjem občin izvedli dve vzorčni analizi. Prvo je izvedla Logarska dolina, d.o.o., v občini Solčava, kjer so sodelovali kmetje, podjetniki, študentje, dijaki in preostali. Drugo pa Cipra Slovenija na Veliki planini z dokaj drugačno problematiko in v sodelovanju s tistimi, ki neposredno delujejo v dejavnostih, ki potekajo na Veliki planini.
Analiza, izdelana na Veliki planini, pa med pozitivnimi dejavniki omenja planšarstvo, neokrnjeno naravo, kulturno pokrajino in možnost kolesarske ter planinske dejavnosti. Analizi kažeta enostaven pregled tega, kar je najpomembnejše za prebivalstvo v Solčavi in na Veliki Planini. Iztočnice za dialog so tu, saj analizi v različnih situacijah z različnimi razvojnimi težava kažeta na skupno videnje razvojnih priložnosti v kakovostnem turizmu, urejeni infrastrukturi in ohranjanju okolja ter tradicije. Ustanovitev naravnega parka na tem območju lahko s svojimi cilji pomembno prispeva k uresničevanju naštetih razvojnih priložnosti.
Avgust Lenar: "Z nekaj smelosti lahko sklepamo, da podobno velja tudi za preostala območja v Kamniško-Savinjskih Alpah in tudi tam bi bila taka analiza najboljši način, a katerim lahko prebivalci izrazijo svoja razmišljanja in pričakovanja. Prav to je začetek najboljše poti do zastavitve ustreznih ciljev za prihodnost."
Poleg te analize je bila izdelana tudi širša SWOT analiza učinkov ustanovitve regijskega parka na območju Kamniško-Savinjskih Alp na osnovi pridobljenih informacij iz različnih virov: veljavna zakonodaja v RS, izkušnje prebivalcev in upravljavcev obstoječih zavarovanih območij, mnenja poznavalcev zavarovanih območij v Sloveniji in tujini. Iz rezultatov je razvidno da bi bilo v okviru naše obstoječe zakonodaje mogoče doseči ekonomski, kulturni in socialni napredek, vse v skladu z ohranjanjem naravnih vrednot, ki jih ima ta svet.
Pri takem snovanju je osnovno vodilo, da domačini s tem soglašajo, da se v konkretnem primeru Kamniško-Savinjskih Alp na začetku vključi le najbolj odmaknjene in najredkeje poseljene predele občin, ki pa so z vidika naravnih vrednot njihov najvrednejši prostor. V prvi fazi naj bi park obsegal 24.900 hektarov. Po podatkih Cipre Slovenije živi v bodočih občinah, ki bi se vključile v park, skupaj 32.472 ljudi, v območju predlaganega parka pa le 610 ali 1,8 odstotka. Podobno je od skupnega števila kmetij v teh občinah vpredlaganem območju le približno 30 ali 3,3 odstotka kmetij. Tako nizki deleži prebivalcev in kmetij naj bi omogočili intenzivnejšo skrb za življenje domačinov v parku. Od uspešnosti te skrbi naj bi bila odvisna tudi kasnejša širitev parka. Park bo treba z dokazi predstaviti kot razvojno možnost in ne kot zbirko prepovedi ter omejitev. Za začetek bo treba vsem zainteresiranim, zlasti pa domačinom, predstaviti in do podrobnosti razložiti zakonsko definicijo regijskega parka ter zagotoviti njihovo sodelovanje pri razmejitvah in oblikovanju pravil ravnanjav parku. Avgust Lenar poudarja, da to ne bo ne kratek ne lahek proces, bo pa edini možni: "Če domačini parka ne bodo sprejeli za svojega, ne bo nikdar zaživel."
Številne ohranjene naravne in kulturne vrednote Alp
Zelo redka so območja, ki imajo toliko naravnih in kulturnih vrednot. Posebej značilna je pestra geološka zgradba tal s številnimi oblikami, ki so jih izoblikovali naravni procesi. Tu so ledeniške doline, slapovi, visokogorske kraške planote s planinskimi pašniki, značilna kulturna krajina s tradicionalno poselitvijo in arhitekturo. Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) je pravkar predstavil raziskavo, v kateri je opredelil 23 najdragocenejših naravnih regij v Alpah, med katere spadajo tudi Kamniško-Savinjske Alpe z Julijci in Karavankami. Raziskavo o Alpah so pripravili WWF, Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA), Mreža zavarovanih območij v Alpah in Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp v sodelovanju s stotimi strokovnjaki ter 90 institucijami. Publikacija je izšla v petih jezikih in temelji na analizi najpomembnejših habitatov za sesalce, ptice, dvoživke, plazilce, insekte in rastlinstvo ter sladkovodnih ekosistemov. Poročilo naj bi služilo kot zgled, kako izvajati konvencijo o biološki raznovrstnosti na večjih gorskih območjih in prispevati k uresničevanju Alpske konvencije. Za določene regije ne bi v celoti veljale varstvene zahteve, temveč bi bilo treba v sodelovanju z lokalnimi interesnimi skupinami pripraviti prilagojene ukrepe za njihovo trajnostno rabo. Institucije ali osebe, ki se ukvarjajo z biotsko raznovrstnostjo v eni od obravnavanih 23 regij, so v posebnem dokumentu (Call for Participation) pozvane k sodelovanju pri izdelavi in uresničevanju akcijskega načrta za ohranitev biotske raznovrstnosti.
Obstoječi širši zavarovani območji - krajinska parka Logarska dolina in Robanov kot
V Kamniško-Savinjskih Alpah že obstajata širši zavarovani območji. Krajinski park Robanov kot (1436 ha) je bil zavarovan leta 1950 na pobudo kmetije Roban. Krajinski park Logarska dolina (2446 ha) je bil zavarovan leta 1987 na pobudo občine Mozirje. Krajinski park Logarska dolina ima od leta 1992 koncesijskega upravljavca - podjetje Logarska dolina, d.o.o, ki ima izkušnje pri upravljanju zavarovanega območja in izvedbi programov trajnostnega razvoja. Tu so bistveni sodelovanje lastnikov zemljišč in objektov, komunalna in turistična infrastruktura, upravljanje z obiskom, vključevanje tradicionalnih dejavnosti v turizem.
Vključenost v območja programa Natura 2000
Velik del območja je zajet v predlogu posebnih varstvenih območij Natura 2000, ker se ujema z mednarodno pomembnim območjem za ptice - delom Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, kjer prebivajo številne vrste ujed, sov in gozdnih kokoši, ki sodijo med ogrožene živalske vrste.
Na velikem delu območja predlaganega parka danes ni nobene gospodarske rabe razen lova, na preostalih območjih pa je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in prostorom že tradicionalno trajnostno. Zaradi tega dodatna zavarovanja razen razglasitve regijskega parka na predlaganem območju niso potrebna, potrebne pa so manjše spremembe in ureditev nadomestil za omejeno gospodarjenje predvsem v gozdnih rezervatih in ukrepi glede upravljanja z obiskom in prometom.
V Evropi delujejo številne institucionalne povezave med zavarovanimi območji, v okviru katerih se izmenjujejo izkušnje, pripravljajo in prenašajo programi trajnostnega razvoja podeželja ter postavljajo kakovostni standardi za področja kmetijstva, turizma, varstva narave in urejenosti infrastrukture.
Šibke točke
Avgust Lenar je navedel tudi šibke točke in nedefiniran odnos države do zavarovanih območij: "Regijski parki so v državnih prostorskih načrtih že skoraj 20 let predlagani za razglasitev, pa je bil v tem času ustanovljen le park Škocjanske jame. V zadnjem času se ob vzpostavljanju mreže Natura 2000, ki je obveznost do EU, pojavlja tudi nepotrebna razprava o alternativi med kompleksnimi zavarovanimi območji in območji Nature 2000. Vse to seje nezaupanje v resnost namenov državnih organov pri ohranjanju narave v širših območjih, med katere sodijo Kamniško-Savinjske Alpe.
Kljub razglasitvi gozdnih rezervatov se lastnikom ne izplačuje finančno nadomestilo zaradi omejenega gospodarjenja. Bojazen domačinov je, da ne bi imeli zadostnega vpliva na gospodarski razvoj zavarovanih območij in na upravljanje s svojo lastnino, pomanjkanje domačih kadrov za upravljanje ter optimalen gospodarski razvoj območja."
Domačini imajo pripombe tudi na lovsko zakonodajo, ki v bivših državnih loviščih ne omogoča zadostnega vpliva lokalne skupnosti in lastnikov zemljišč. Lov je ena od tradicionalnih dejavnosti, na katero so domačini zelo občutljivi. Obstaja bojazen, da bi se z ustanovitvijo parka vpliv lastnikov na ta območja še zmanjšal, oziroma bi lov še naprej ostal predvsem pravica zunanjih lovcev (obiskovalcev), kar pa ni sprejemljivo.
Urška Šprogar