najvišji vrh v Julijcih, ki je dosegljiv na smučeh
Velja za najvišjo goro v Julijcih, ki ji prav na vrh lahko stopimo s smučmi na nogah. Ob kraljevskem, tristo metrov višjem sosedu Triglavu sicer izgublja na ugledu, vendar le z južnih razglednikov, kajti na sever se naša gora prepadno spušča v Zadnjico in proti Trenti z eno najmogočnejših sten pri nas, ki po višini, čeprav ni tako veličastna, prekaša celo triglavsko. Je gora z dvema povsem različnima obrazoma in zato dobrodošel gorniški cilj v kopnem in v snegu. Pod pomladanskim soncem vabi v goste na snežne poljane mladostno zagnano druščino turnih smučarjev, v visoki poletni sezoni ponuja mirno zavetje od triglavskih množic utrujenemu visokogorskemu popotniku, ko pa jesen z zlatom posuje macesne v Jezerski dolini, samota divjega skalnega sveta, razložena vse tja do dvoglavega vrha, kliče tiste izbrance, ki še znajo iskati skrita svetišča, »kjer tišina šepeta«.
Kanjavec (2568 m)
Dolinskih izhodišč na trentarski in bohinjski strani je obilo, primernih vsem okusom, vendar velja povedati, da so trentarska postavljena hudo globoko ob Sočo (Na Logu, 620 m), ki teče skoraj dva kilometra pod Kanjavčevim vrhom, zato pa so bohinjska visokogorska in »opremljena« s prijaznimi bivališči pri Triglavskih jezerih (1683 m), na Planini pri jezeru (1453 m) in na Velem polju (1805 m). Tudi zato in zaradi zdajšnjih, še vedno hudo zasneženih in turni smuki naklonjenih razmer, krenimo Kanjavcu na obisk z juga.
Najbolj samotne se bomo čutili v obeh dolinah pod Debelim vrhom, v Globoki konti in Dolini za Debelim vrhom, zelo redko bomo naleteli na človekove sledi tudi v globeli pod južnimi strmalmi Škednjovca in v Mišeljski dolini na njegovi severni strani, več »civilizacije« pa si lahko obetamo v Jezerski dolini, na Prehodavcih in Hribaricah, v dolini Za Kopico in pod Vogli, predvsem pa v najbolj cenjeni Kanjavčevi »ponudbi«, v znameniti Velski dolini, ki se v enem samem elegantnem belem loku vzpne z Velega polja pod Šmarjetno glavo na Hribarice (2358 m), od koder je na dvoglavi Kanjavčev vrh (višji je vzhodni vrh) le še urica hoda. Seštevek omenjenih pristopov naj pove turnim smučarjem, da se na vrhu Kanjavca v dobrih razmerah lahko odločajo kar med sedmimi odličnimi smuki. Odločitev vsekakor ne bo lahka, kajti vsi so neizmerno vabljivi. V megli in slabih razmerah pa nikar na pot, bela past tam zgoraj bo usodna.
Ko skopnijo še zadnja snežišča, se Kanjavec umakne v samoto, le redko moteno. Tisti pa, ki jih mikajo skrivnosti te mogočne gore, se bodo spustili v skrivnosti severnega ostenja, razbrazdanega z globokimi grapami in prepredenega z elegantnimi nizi ozkih polic, ki jim sledi ena najbolj drznih zavarovanih poti po policah Julijcev, Pot Mire Marko Debelakove po Kanjavčevih policah. Pot nas ne pripelje na vrh Kanjavca, nam pa razpre izjemno globok in širok pogled na severne strmali gore in na globine pod njo, lahko pa z Doliča na vzhodu in Prehodavcev na zahodu krenemo po označenih poteh na Kanjavčev vrh.
Največ koristnega na pogled boste našli na zemljevidu Julijske Alpe – Triglav 1: 20.000, zelo koristne napotke pa prebrali v knjigah Bohinjske gore Tineta Miheliča, 50 zavarovanih plezalnih poti Andreja Mašere in Turno smučarski vodnik Igorja Jenčiča (Sidarta 1995, 1996 in 1998).