Gorenjski glas, 22.10.04 – Stojan Saje: Muzejski odbor pri PD Dovje-Mojstrana opozarja, da je projekt Slovenski planinski muzej zastal
AKTUALNO
Kdaj do planinskega muzeja
Muzejski odbor pri Planinskem društvu Dovje-Mojstrana opozarja, da je projekt Slovenski planinski muzej zastal.
Mojstrana - Namera za izgradnjo osrednjega planinskega muzeja in informativnega centra TNP v Mojstrani se od leta 1997 ni premaknila dalj od idejnega projekta. Člani muzejskega odbora so zaskrbljeni, ker imajo lahko Triglavsko muzejsko zbirko v stari stavbi le še dobri dve leti.
Lani so slovenski planinci proslavili 110-letnico organiziranega delovanja. Iz planinske zgodovine organizacije so shranili veliko dokumentarnega gradiva. Planinci v Mojstrani so začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prikazovali na razstavah zapuščino Jakoba Aljaža. Nato so dobili gradivo še iz drugih društev, nekaj pa ga je ostalo v Ljubljani, kjer so tedaj razmišljali o ureditvi osrednjega planinskega muzeja v glavnem mestu. V Mojstrani so vseeno nadaljevali; najeli in uredili so stavbo Naravnega zdravilišča Triglav, kjer so leta 1984 postavili in odprti Triglavsko muzejsko zbirko. Le-ta obsega okrog 1540 predmetov in gradiva od prvih pristopov na Triglav do druge svetovne vojne. "Zbirka je v slovenskem prostoru edina, ki v tolikšnem obsegu predstavlja področja planinstva, alpinizma in gorske reševalne službe v vzhodnih Julijskih Alpah. Na ogled je od maja do oktobra vsak dan razen ponedeljka. Glede na to, da jo vsako leto obišče preko 2000 ljudi, jo je v dveh deset letih videlo med 40 in 50 tisoč obiskovalcev. V sedmih sobah ni niti dovolj prostora, da bi razstavili vse gradivo. Del gradiva je shranjen v zadružnem domu na Dovjem, kar pa ni naša največja težava. Sedaj nam celo grozi, da bo zbirka čez dobri dve leti ostala na cesti." je povedal Miro Eržen, predsednik PD Dovje-Mojstrana.
Sami ne vedo, kako iz zagate
Za najem stavbe na Triglavski cesti 50 v Mojstrani je imelo društvo pogodbo z Naravnim zdraviliščem Triglav za deset let. Stečaj zdravilišča in uvedba postopka za denacionalizacijo te stavbe sta zavlekla rešitev. Letos sta se poravnala stečajni upravitelj in upravičenec za vrnitev premoženja, ki naj bi dobil stavbo v last do konca leta. Lastnik s Polzele je bil prej pripravljen prodati stavbo, sedaj pa zagotavlja najem stavbe le do konca leta 2006.
"Časa za izgradnjo slovenske ga planinskega muzeja je malo, projekt pa se ne premakne z mrtve točke. Že leta 1997 smo PD Dovje-Mojstrana, PZS in Občina Kranjska Gora podpisali pismo o nameri za izgradnjo muzeja v Mojstrani. Pozneje se je pridružil projektu še zavod TNP, ki načrtuje informativni center. Izdelali smo scenarij, imenovali projektni svet, izvedli natečaj za idejni projekt in izbrali idejno zasnovo. Velikost prvotne stavbe, ki naj bi stala blizu 600 milijonov tolarjev, smo zmanjšali. Odkupljeno je več kot 3000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob sedanji stavbi, ni pa končne odločitve. Čim prej bo treba odgovoriti na vprašanja, ali muzej sploh hočemo, kako velik naj bo, pa kako idejo uresničiti. Najšibkejši člen je Planinska zveza Slovenije, ki rešuje tudi problem poslovnih prostorov v Ljubljani. Zavedamo se, da ni denarja za vse, zato smo vodstvu PZS predlagali združitev njenega sedeža in muzeja na enem mestu. Za to ne kažejo navdušenja, lahko pa bi naredili več za angažiranje javnosti, da bi podprla izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja," je ocenil Miro Eržen, s katerim sodelujeta v muzejskem odboru tudi skrbnik zbirke Avgust Delavec in kustosinja Gornjesavskega muzeja Eli Gradnik z Jesenic.
"Srčno si želimo, da bi slovenski planinci dobili ta muzej. Žal smo tako v društvih kot v zvezi revni. PZS je doslej prispevala približno en milijon tolarjev za dokumentacijo, v več kot 240 društvih pa smo doslej zbrali le tri milijone tolarjev. Rešitev vidim v zmanjšanju investicije na okrog 200 milijonov tolarjev in širitvi stavbe po stopnjah. Po nasvetih ministrstva za kulturo bo treba najti vire financiranja tudi v evropskih skladih. Glede poslovnih prostorov PZS pa to! Zamisel za selitev iz stavbe na Dvoržakovi ulici v Ljubljani je propadla, dobro pa je, da smo lani tam obnovili vsaj propadajočo streho," je predsednik PZS Franci Ekar komentiral očitke muzejskega odbora iz Mojstrane.
Stojan Saje