alpMedia: 20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje.
Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
Alpska konvencija je pred dvema desetletjema postavila temelj skupne alpske politike, danes pa bi lahko ponudila tudi odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. Skupni projekti na področju varstva podnebja ali ravnanja z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami kažejo, kako velike so možnosti za čezmejno sodelovanje. Kjlub temu pa možnosti, ki jih ponuja konvencija še zdaleč niso izčrpane - in se jih mnogi premalo zavedajo. V aktualni številki Alp na odru "Kdo jo bo prebudil?" je CIPRA, ki je bila pobudnica rojstva konvencije, napravila povzetek 20 let njenega obstoja.
Ratifikacijski proces je zašel v slepo ulico. Švica, ki bo marca 2011 prevzela predsedovanje od Slovenije, doslej še ni ratificirala niti enega samega izvedbenega protokola. Prav tako Italija. Evropska unija in Monako sta ratificirala le nekatere. Sredstev za izvajanje projektov, ki bi v alpskih regijah spodbujali dejavnosti in vzbujali potrebno pozornost, tako rekoč ni. In kako naj potem Alpsko konvencijo ljudje v Alpah prepoznajo, sprejmejo, cenijo in podpirajo?
Pogodbenice bodo morale Alpsko konvencijo oživiti s konkretnimi izvedbenimi projekti, organi konvencije pa se bodo morali začeti intenzivneje pojavljati v vlogi pobudnikov in spodbujevalcev tovrstnih projektov. Za financiranje projektov, mrež in intenzivnejšo komunikacijo bo treba ustanoviti alpski sklad - to morajo predlagati pogodbenice, delovanje sklada pa tudi sofinancirati. Navsezadnje gre za to, da prizadetim deležnikom iz dežel, pokrajin, kantonov in občin omogočimo, da v organih Alpske konvencije sodelujejo - ti so na to pripravljeni.
Vprašanje je zgolj: kdo izmed ministrov in ministric bo Alpsko konvencijo zbudil iz spanja. Švicarska okoljska ministrica, ki bo Alpski konvencije predsedovala v naslednjih dveh letih, sigurno še ne kmalu. Doris Leuthard se namreč konference na Brdu pri Kranju ne bo udeležila.
CIPRA: Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?
Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.
20 let Alpske konvencije – pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje, a CIPRA, ki sporazum spremlja že od njegovega začetka, je prišla do sklepne ugotovitve, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije se v Alpah resda izvajajo nekatere dejavnosti, ustanovljene so bile nekatere mreže, katerih cilj je trajnostni razvoj v Alpah, a organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito in se vrtijo v krogu. 20 let se je razpravljalo o vsebini, izbojevane so bile rešitve. Spoznanje, kaj storiti, je na dlani: gre za to, da Alpska konvencija v alpskih regijah dobi večji pomen. Ministri in ministrice bodo za to imeli priložnost 8. in 9. marca 2011, ko bo na Brdu pri Kranju potekala 11. Alpska konferenca.
Neizmerne možnosti čezmejnega sodelovanja
Ratifikacijski proces je zašel v slepo ulico. Švica, ki bo marca prevzela predsedovanje od Slovenije, doslej še ni ratificirala niti enega samega izvedbenega protokola. Prav tako Italija. Evropska unija in Monako sta ratificirala le nekatere. Sredstev za izvajanje projektov, ki bi v alpskih regijah spodbujali dejavnosti in vzbujali potrebno pozornost, tako rekoč ni. In kako naj potem Alpsko konvencijo ljudje v Alpah prepoznajo, sprejmejo, cenijo in podpirajo?
Alpska konvencija je pred dvema desetletjema postavila temelj skupne alpske politike, danes pa bi lahko ponudila tudi odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. Skupni projekti na področju varstva podnebja ali ravnanja z vedno pogostejšimi naravnimi nesrečami kažejo, kako velike so možnosti za čezmejno sodelovanje. Pogodbenice bodo morale Alpsko konvencijo oživiti s konkretnimi izvedbenimi projekti, organi konvencije pa se bodo morali začeti intenzivneje pojavljati v vlogi pobudnikov in spodbujevalcev tovrstnih projektov. Za financiranje projektov, mrež in intenzivnejšo komunikacijo bo treba ustanoviti alpski sklad – to morajo predlagati pogodbenice, delovanje sklada pa tudi sofinancirati. Navsezadnje gre za to, da prizadetim deležnikom iz dežel, pokrajin, kantonov in občin omogočimo, da v organih Alpske konvencije sodelujejo – ti so na to pripravljeni.