(Veliki vrh mu pravijo domačini) Planinsko zgodovinska pot - fotozgodba Igorja Zlodeja
Planinsko – zgodovinska pot
Kluže–Rombon/Veliki vrh
Tokratna pot me je vodila iz doline Koritnice od Kluž proti Rombonu oz. Velikemu vrhu, kot mu pravijo domačini. Parkirišč je pri Klužah dovolj, tako, da ni težav s parkiranjem.
Trdnjava kluže - Bovška vrata
Že po nekaj začetnih korakih je treba v temen predor. Postojim za trenutek, da se oči privadijo teme, potem naprej, predora je hitro konec. Po lepi široki v skalo vklesani poti nadaljujem do zgornje trdnjave, tam obrnem v desno. Steza se vzpenja skozi gozd, strmina narašča, nekoliko se položi šele pri razglednem pomolu od koder je lep razgled na Jerebico, Mangart in Loško dolino. Po nekaj minutah se v levo odcepi pot na znamenito Koto 1313, katere pa ne obiščem in grem naravnost naprej. Po krajši uravnavi se steza spet dvigne, po nekaj cik cakih zavije v levo in nad opuščeno planino Na robu pride na plano. Nadaljujem po travnati poti, ki poteka v levo in se zlagoma dviga. Gozd se je že zdavnaj končal in tukaj kraljuje rušje, ki je ob poti lepo izsekano. Pot me pripelje na izravnavo ob Vršičih, ki so še vedno precej pozidani, naokoli pa razno razni objekti in kaverne. Ob poti stoji kamniti zid, ki je trden, kot, da bi bil narejen šele včeraj, pot pa naprej vijuga med strelskimi jarki, ponekod so izdelane kamnite stopnice, ki omogočajo lagodno hojo. Nekoliko višje nas pot privede v nekoliko strmejše trave južnih pobočij Velikega vrha. Sonce močno greje ta pobočja, lahen vetrič pa blaži vročino. Kmalu pridem do škrbine, kjer se pot priključi tisti iz Bovca mimo Čukle in pripelje skozi žleb iz Nakla gor. Še kakšne pol ure in že sem na vrhu.
Pot je lepo označena in je kljub več prečkanj prečnih poti ni možno zgrešiti. Ob poti je videt zanimive objekte, ki pričajo na strašno morijo, ki se je odvijala v teh gorah.
Pot gre ponekod kar po strelskem jarku
Sestopimo lahko po poti vzpona, ali pa se odločimo za tisto proti Bovcu in spotoma skočimo še na vrh Čukle, kjer je postavljen spomenik italijanskim alpinom obnovljen leta 1997.
Besedilo in fotografije: Igor Zlodej