Uroš Perko: ... prve tekme Zahodne lige
V športnem plezanju se lahko mladi tekmovalci, poleg tekem državnega prvenstva, preizkusijo tudi na tekmah Vzhodne in Zahodne lige. Le-te, naj bi predstavljale začetno stopničko in uvajanje najmlajših v svet tekmovanj.
Marca je bila v Radovljici prva letošnja tekma Zahodne lige, v balvanskem plezanju za mlajše kategorije. Namesto družabnega, prijateljsko naravnanega športnega dogodka, smo bili priča nezadovoljstvu in frustraciji otrok, veliki tekmovalnosti med vodilnimi tekmovalci in psihičnemu pritisku na otroke s strani nekaterih staršev in trenerjev.
Jasno je, da se bo tekmovanja vedno udeležilo določeno število tekmovalcev, katerih edini cilj je zmaga. Velika težava pa nastane, ko se tekmovanja začnejo prilagajati njihovim potrebam. Ena od možnih rešitev je vzorec po katerem delajo na Vzhodni ligi, kjer se tekmovalci delijo v dve jakostni skupini.
Na zgoraj omenjeni tekmi, so bili v vseh kategorijah balvanski problemi prezahtevni, v najmlajših pa tudi previsoki. Balvani so bili omejeni s črtami in neprimernimi zaključnimi oprimki. Sodniki so neenotno ocenjevali prestope črt in stabilizacijo vrhov (tri sekunde). Posledično so končni rezultati v najmlajših kategorijah močno vprašljivi. Na mestu je vprašanje, koliko so črte v teh kategorijah sploh smiselne. Z njimi se otroke spravlja v dodaten stres, saj se morajo poleg plezanja ukvarjati še z omejitvijo gibanja. Sodniki, ki ne dosodijo blagega prestopa sedem ali osem letniku ravnajo v prvi vrsti človeško.
Od 297 udeležencev tekme, je samo štirim tekmovalcem uspelo preplezati vseh devet balvanskih problemov. Povprečje, od petega mesta navzdol, so doseženi bori trije do štirje vrhovi. Za popolno sliko dodamo še zvit gleženj, več nekontroliranih padcev z neprimerne višine, ter kopico izbruhov jeze in frustracij ob neuspelih poskusih. Najboljši so opravili veliko število poskusov v balvanih, ki so bili popolnoma neprilagojeni njihovi starosti. Tako so se povsem po nepotrebnem izpostavljali situacijam, v katerih bi se lahko hitro poškodovali. Kljub temu, da so za dobrobit otrok v prvi vrsti odgovorni trenerji in starši, nimajo organizatorji in postavljalci smeri nobenega opravičila, da dopuščajo takšne situacije.
Otroci na tako organiziranih tekmovanjih ne dobijo pozitivne povratne informacije, zato so v taki obliki za njih neprimerna. V odgovorni družbi, ne bi smela imeti mesta v športu najmlajših. Prezahtevne tekmovalne smeri in balvanski problemi dodatno spodbujajo trenerje in starše, da izpostavljajo otroke prezgodnji specializaciji, ki dolgoročno ne prinaša željenih rezultatov ampak predvsem poškodbe in izgorevanja mladih tekmovalcev.
Ne bi bilo prav, da bi bila kritika namenjena samo organizatorjem. Trenerji so tisti, ki bi morali s svojim strokovnim znanjem pravilno in varno voditi svoje varovance na takšnih tekmovanjih. Njihova naloga je tudi izobraževanje staršev. V prvi vrsti pa mora ukrepati Komisija za športno plezanje (KŠP). Nujno je, da se odločijo, po kakšnem sitemu se bo vzgajalo mlade plezalce. Ali bo to dolgoročen plan z širokimi vsebinami, ali zgodnja specializacija s hitrim doseganjem visokih uvrstitev. Kljub temu, da določeni nosilci predmetov na licenčnih seminarjih za inštruktorje in trenerje športnega plezanja korektno predstavijo pravilno delo z mladimi, se izvajanja v praksi ne preverja. Trenerje, ki v praksi delujejo nasprotno z njihovimi priporočili, KŠP dodatno nagradjuje z delom v mladinskih reprezentančnih selekcijah. Tako avtomatično spodbujajo zgodnjo specializacijo. Da se KŠP nagiba v zgodnjo specializacijo otrok, ali pa je samo nenačelna, najbolje kaže tudi podatek, da je nosilec predmeta Pedagoške in didaktične osnove dela z mladimi oseba, ki vodi klub, v katerem so otroci podvrženi zgodnji specializaciji, ter preskakovanju kategorij.
Verjetno je večina prepričana, da deluje v dobro najmlajših in jih ustrezno pripravlja na uspehe v članski kategoriji. Toda ne poznavanje zakonitosti športa mladih, ne opravičuje napačnih postopkov pri delu z njimi.
V kolikor želimo dolgoročno in načrtovano pridobivati bazo vrhunskih plezalcev, bo potrebno krepko spremeniti odnos in sistem dela v mlajših kategorijah. Dokler bodo pomembnejši rezultati kot pa plezalno znanje otrok, ne bomo na pravi poti. Res imamo trenutno vrhunske rezultate v članski kategoriji, vendar nam je alpsko smučanje lahko lep primer, kam dolgoročno vodi hitra specializacija. Pozorni opazovalec lahko vidi podobnosti, ki niso zgolj naključne. Športno plezanje je relativno mlad šport, zato KŠP še lahko vpliva na pravilno izvajanje trenerskih praks v klubih. Čez čas, ko se bodo nepravilne metode dela v klubih ukoreninile, jih bo veliko težje odpraviti.
Tekme Zahodne in Vzhodne lige so prvi korak na tej poti. Poslanstvo organizatorjev le-teh je ustvariti zdravo in zabavno okolje za otroke, ki pričenjajo spoznavati lepote plezalnega športa in ne prirejanja tekmovalnih poligonov za mlade šampione.
Uroš Perko