Planinski vestnik 11-2006 - Andrej Stritar: Uvodnik
Konec sezone? Le zakaj?
November je, mraz je pritisnil in v gorah je zavladal mir. Velika večina tistih, ki so poleti redno zahajali v hribe, pravi, da je sezone konec. Do prihodnje pomladi naj bi s planinstvom počakali na toplem. Koče so zaprli, prvi sneg bo res otežil gibanje po visokogorju.
Pri nas vlada prepričanje, da se planinska sezona neha nekako do srede septembra. Takrat enkrat obisk temeljito usahne in najvztrajnejši oskrbniki od ponedeljka do petka samevajo po kočah; čez konec tedna se vendarle nabere še nekaj obiskovalcev. V začetku oktobra pa še zadnji zaprejo svoje postojanke.
Zadnja leta so meseci po »glavni sezoni« veliko prijetnejši za obiskovanje gora kot pa julij in avgust. Morda se klima spreminja in nekoč ni bilo tako. Letos sta bila tako september kot oktober čudovita, slabega vremena je bilo malo. Vsak konec tedna so gore vabile z bogastvom barv, mirnim vremenom, s čistim ozračjem, z daljnimi razgledi in brez groženj z nevihtami. Snega je padlo le za vzorec, pa še tega je hitro pobralo, temperature so bile visoke in šele november je prinesel pravo spremembo: –15 stopinj na Kredarici.
Zakaj torej menimo, da se v hribe hodi le do septembra? Zakaj si tega ne izbijemo iz glave in ne podaljšamo sezone? Zakaj ne bi sploh odpravili sezone? V hribe se da iti vedno, v petek in svetek, poleti in pozimi, le cilj si moramo ustrezno prilagoditi. Saj nekateri že nestrpno čakate še več snega, da se boste lahko zapodili po njem na »dilcah«.
Tisti drugi, ki ne marate snega, pa nikar ne obupajte! Saj gore niso le Julijci in Kamniške, v nižjih predelih Slovenije še dolgo ne bo bele preproge. Ste kdaj poskusili planinske poti nad dolino Kolpe, pa na Kočevskem? Ste se kdaj potepali med dolenjskimi vinogradi ali pa po haloških goricah? Ste že prehodili zasavske hribe od Ljubljane pa tja do Bizeljskega?
Zagotovo najdlje pa bo ostala brez snega Primorska. Ste že oblezli vse kotičke Kraškega roba in Slovenske Istre? Če pa za vas v Sloveniji ni nič zanimivega več (to si težko predstavljam!), ni problema – saj je svet postal smešno majhen. Kar se je nekoč zdelo neskončno daleč, je danes dosegljivo v nekaj urah. Ste se že povzpeli na vse zanimive vrhove na hrvaški obali? Ali pa na vrhove hrvaških otokov? Vonjave Mediterana so v teh hladnih mesecih še bolj sproščujoče kot v poletni vročini. Prav tako vabljive so podobne nižje gore pri naših zahodnih sosedih. Letošnji november sem pričakal v gorah nad Lago di Gardo – pravi eldorado za hribovce vseh vrst: od prijetnih sprehodov prek napornih večurnih vzponov do drznih ferat. Ali pa pojdite še malo dlje, na Korziko ali Sardinijo!
Če pa imate teden dni časa in nekaj deset tisočakov v žepu, je skoraj ves svet lahko vaš! Odletite čez morja v toplejše kraje in hribovskih užitkov ne bo konca. Poskusite nove planinske poti okoli Antalije v Turčiji ali pa po gorah Krete, odletite v Jordanijo in se pojdite potepat po puščavi Wadi Rum ali pa oblezite vulkane na Kanarskih otokih …
Le zakaj bi bilo sezone sploh kdaj konec, ko pa je toliko lepih kotičkov, ki nas vabijo!
Andrej Stritar