Janez Pikon: Zgolj koraki me ločijo do zgornje meje meglenega morja na sedlu, to dosežem po suhem in novozapadlem snegu.
Obsežna belina do zgornjega roba globoke zareze dolgega grebena gora med masivom Možica (1602 m) in Koble (1498 m) z najpomembnejšim križiščem planinskih poti. Pred dograditvijo Bohinjskega predora v prejšnjem stoletju (leto 1906) je tod preko potekal celoten promet s trgovsko, tovornimi potmi, ki so povezovale takratni Bohinj s Primorsko. Sedlo Vrh Bače (1273 m) pred zadnjim obilnim sneženjem na razglednem robu v zimskih razmerah in pogledom na vrhove gora, ki so potopljeni v gosto megleno morje. Korak nad belo gladino z dotikom v širno globino
Po grebenu je nekoč potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama. Vsi ti objekti so vredni arhitekturni spomeniki naše zgodovine, vidni ob mnogih planinskih poteh je prav, da smo obveščeni o različnih obdobjih za različne namene, za katera so bili zgrajeni.
V gosto megleno morje potopljena Baška grapa, dolga in ozka dolina z reko Bačo med prelazom Petrovo Brdo in izlivom nižje v reko Idrijco. Arheološke najdbe dokazujejo, da se je po vsej dolini vedno odvijalo življenje, s posebnim pečatom, ki ga je Baški grapi vtisnila kolonizacija tirolskih priseljencev že v 13. stoletju, z zgrajenimi naselji po dolini, ter na sončnih terasah pod visokimi gorami. Korak nad gladino zgornje meje meglenega morja na sedlu Vrh Bače dosežem z dostopom po gozdni cesti z Soriške planine (Bohinjska vratca). Bredem po popolnoma suhi snežni preprogi, ki nudi zgolj in le užitek s pogledi nad megleno bohinjsko dolino, kasneje si sledijo še prostrani razgledi vzhodno nad Škofjeloško hribovje in zahodno Baško grapo, popolnoma prekrito z gosto meglo, zgolj najvišje vrhove je opaziti nad gladino zgornje meje meglenega morja.
Janez Pikon