Dnevnik - Jani Alič, Marjeta Kralj: V Posočju na številnih mestih zbirajo podpise proti predlaganemu energetskemu zakonu
Predlog novega energetskega zakona in strah pred velikimi elektrarnami na Soči in njenih pritokih sta na noge dvignila prebivalce v Posočju in ljubitelje Soče po vsej Sloveniji. Vsi po vrsti zahtevajo črtanje spornega 565. člena, ki ukinja zakon o zavarovanju reke Soče s pritoki iz leta 1976. V Posočju zbirajo tudi podpise proti predlaganemu zakonu.
Predlog je osupnil, prizadel in zgrozil tudi člane in sodelavce Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V njihovem imenu je predsednik Jože Trontelj med drugim zapisal: "Soča je simbol slovenstva, še posebej pomemben, ker je na samem robu naše države. Soča je vseslovensko premoženje, narodna svetinja, naravna dediščina najvišjega reda. Ukiniti jo bi pomenilo razdediniti narod. Žrtvovati takšno premoženje v zameno za banalne kilovatne ure elektrike, ki jih lahko dobimo na vrsto drugih načinov, bi bilo podobno ravnanju barbarov, ki so v redkih starih knjigah in rokopisih videli samo njihovo kalorično vrednost in so z zakladi iz grajskih in samostanskih knjižnic kurili peči tudi takrat, ko so bila na razpolago drva."
Načrtovani energetski objekti bi razvrednotili okolje
Predlagatelje zakona poziva k umaknitvi spornega člena tudi vodstvo Triglavskega narodnega parka. Dodajajo, da gre za poskus popolnega razvrednotenja vzpostavljenega sistema ohranjanja narave v Sloveniji, pa tudi neupoštevanje ratificiranih mednarodnih naravovarstvenih sporazumov in predpisov skupne evropske zakonodaje.
Direktor parka Martin Šolar še poudarja, da je Soča ena izmed petih najbolj ohranjenih rek v Alpah in po mnenju mnogih sploh najlepša alpska reka. Najbolj ohranjen del 138 kilometrov dolgega vodotoka je prav v zgornjem in srednjem delu. Načrtovani energetski objekti s spremljajočo infrastrukturo pa bi bistveno spremenili in razvrednotili okolje, prebivalstvu pa odvzeli možnost trajnega razvoja.
Predlog novega energetskega zakona ostro zavračajo člani bovške civilne iniciative Bovško polje, ki si po besedah Fedje Klavore prizadevajo za trajnostni razvoj občine ob spoštovanju naravnih in kulturnih vrednot. V bovški, tolminski in kobariški občini predlagajo ustanovitev Krajinskega parka Soča, s katerim bi lahko razrešili nekatera neživljenjska določila zakona o Soči in za vedno odpravili grožnje z velikimi akumulacijami.
Gospodarsko ministrstvo presenetilo okoljskega ministra
"Jasno stališče ministrstva za okolje in prostor je, da je treba 565. člen črtati," je okolijski minister Roko Žarnić včeraj komentiral zadnji člen osnutka energetskega zakona, ki ga predlaga ministrstvo za gospodarstvo in odpira možnost za gradnjo hidroelektrarn in drugih energetskih naprav na do zdaj pred takimi posegi zaščitenem območju reke Soče s pritoki.
"Ker so si prebivalci tam izborili poseben status Soče, se kot minister za okolje čutim dolžnega, da naredim vse, da ta biser ohranimo. To je pravzaprav dolžnost vsakega ministra," je dodal Žarnić in opozoril, da je Soča s pritoki z zakonom o Soči zaščitena že od leta 1976. Pojasnil je tudi, da spornega člena gospodarsko ministrstvo ni uskladilo z njegovim ministrstvom in jih je neljubo presenetil, vendar pa imajo pred sprejemom osnutka na vladi in obravnavo v parlamentu na voljo še medresorsko usklajevanje, da zadevo uredijo.
Za ukinitev 565. člena se je že zavzel Zavod RS za varstvo narave.
Sporni člen zato, da bi lahko začeli načrtovanje elektrarne Učja
Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je bil sporni člen zapisan zato, da bi lahko sploh začeli načrtovati hidroelektrarno Učja. Očitek o nesprejemljivosti tega postopka namreč po njihovem mnenju ne drži, saj je transparenten. Pojasnili so, da je bila hidroelektrarna Učja predvidena v osnutku nacionalnega energetskega programa, vendar nato umaknjena iz njega zaradi formalnega razloga, da že omenjeni zakon o Soči iz leta 1976 ne dovoljuje niti začetka postopka celovite presoje vplivov na okolje.
"Od takrat so bili sprejeti zakon o varstvu okolja, zakon o varstvu narave, prenovljena prostorska zakonodaja
Jani Alič, Marjeta Kralj