Delo, 08.11.06 - Danica Velkavrh: Blegoš
Delo, sreda, 8. novembra 2006
TRIP
Blegoš
Kralj je že rdeče-rumen
Blegoš je najvišji vrh v Škofjeloškem hribovju (1562 m) – Čudoviti vtisi jesenskih dni – Ob koncih tedna bo koča odprta tudi pozimi
Na plešastem Blegošu je lepo v vseh letnih časih. V pozni pomladi, ko v dolino že prihaja poletje, so travniki na vrhu polni cvetja. Lepo je poleti, zlasti prvo julijsko nedeljo, ko kmečke ženske iz doline prinesejo na goro veliko domačih dobrot. Nič manj lepo ni v poznih jesenskih dneh, ko z bukev odpada rjavo listje in puhasto prekriva podrast. Res pa na travnikih okoli koče ni več veliko blegoških rožic, ki jih planinci radi nabirajo za čaj. Redke, zapoznele cvetove murke je večinoma že pobrala slana, ki le šumečemu resju ob poti ne pride do živega. Nekaterim pa se zdi lepo tudi, kadar Blegoševo golo glavo ovije jesenska megla ali nad njo plavajo temni oblaki.
Blegoš, najponosnejši vrh v Škofjeloškem hribovju, se dviga nad Selško in Poljansko dolino. Skoraj ves je porasel z bukovimi gozdovi, prav na vrhu so travniki, nikjer ni divjih prepadov. Petnajst minut ali 170 metrov pod vrhom stoji na Leskovški planini planinski dom, ki ga upravlja PD Škofja Loka. Na pobočju so še vidne betonske utrdbe obrambnega sistema kraljevine Jugoslavije proti Italiji. Od 1. novembra do konca aprila bo dom odprt ob koncih tedna in praznikih, tudi pozimi.
Odkar so kočo pred leti prenovili, obiskuje vrh Blegoša, polnega dolinic, vse več planincev. Za posebno vnete so odprli knjigo Blegoške korenine, v katero se je od 1. maja vpisalo že več kot 4000 planincev, a le tistih, ki so bili do 1. novembra na Blegošu vsaj petnajstkrat.
Vse več je zlasti okoličanov in domačinov, ki radi posede pred domom, dokler ne zaide sonce in vrha ne objame večerna zarja, saj do svojih domov nimajo daleč, različne poti pa poznajo na pamet. Tisti, ki prihajamo bolj od daleč, se raje držimo markiranih poti.
Razgleda z Blegoša ne pričara noben turistični prospekt. Z dobrim očesom se vidi Ljubljanski grad, Cerkljansko in Škofjeloško hribovje, Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe.
PD Škofja Loka, ki ga vodi Jože Stanovnik, je v treh letih opravilo na tej lepi planinski postojanki ogromno dela. Iz doline so potegnili elektriko, s čimer so nadomestili dizelske agregate, ki naravi niso ravno naklonjeni. Odkar so dom povečali, lahko v njem prenočuje 30 planincev. Imajo tudi čistilno napravo in vodno zajetje iz 950 metrov oddaljenega studenca, tako da zdaj zares vse ustreza ekološkim zahtevam.
Drugo leto skrbita za dom pod Blegošem prijazna oskrbnika Jožica in Janez Bergant iz 18 kilometrov oddaljene Luše. Jožica kuha dobre planinske enolončnice, joto, ješprenj in pasulj. Vedno so na mizi sveži flancati, pogosto tudi ocvirkovka, jabolčni zavitek in potica. Kakšno poletno nedeljo je imela Jožica celo po 170 gostov. Od oktobra je obiskovalcev kajpak manj, so pa med njimi tudi Angleži, Nemci in Čehi. Ti uživajo zlasti poleti, ko se po hribu pase govedo, radi pa hodijo na bližnje in daljne hribe – Črni vrh, Ratitovec, Porezen. Letos so stikali celo za gobami. Veliko pa je tod tudi mladih družin z otroki, ki jim je okoli doma res lepo.
Na Blegoš pridete iz več smeri: iz Selške in Poljanske doline, celo iz primorske strani. Večina se jih z avtomobilom pripelje do Črnega Kala, od koder je lep sprehod na vrh. Pogled z z vrha Blegoša pa je pravljičen na vse strani. Loško PD in vsi ljubitelji Blegoša priporočajo obiskovalcem, naj le opravijo pot od Črnega Kala do koče peš, avte pa pustijo spodaj.
Danica Velkavrh