Janez Pikon: Rovi ali zaklonilniki so opuščeni v njih prenočujejo in prezimijo netopirji, še vedno tukaj lahko najdemo nekaj jamskih živalic in tudi tanke kapnike. 
Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica smo v četrtek, 04. septembra 2019 vstopili v skrivnostno in globoko v dolge ter temne rove ali zaklonilnike pod starim mestom Kranj. Ste že slišali za kranjsko podzemlje?, (rove, zaklonilnike) V bližnji okolici je več jam s pravcatimi kapniki in celo »umetna jama« s človeškimi ribicami, pod Šmarjetno goro je bil nekoč rudnik železove rude. Rovi (zaklonilniki), ki so dajali upanje: Hladni, temačni in vlažni rovi (zaklonilniki) pod starim Kranjem morda res ne spominjajo na biser. Toda pomislite na ljudi, ki so dvajset metrov pod zemljo doživljali trenutke groze, a tudi upanje na preživetje. Med drugo svetovno vojno so namreč rove (zaklonilnike) zgradili za zaklonišče pred bombnimi napadi. V okolico Kranja je padlo samo pet bomb, ki k sreči niso eksplodirale. Toda letala so mesto preletavala zelo pogosto in takrat so se ljudje skrili v mestna zaklonišča.
Podzemlje med Savo in Kokro: Kranj stoji na dobrih dvajset metrov visoki terasi med kanjonoma Kokre in Save. Terasa je nastala z usedanjem in sprijemanjem kamnin, ki sta jih reki odložili pred milijoni let. Več metrov debela plast takšne kamnine je zelo trdna. Če vanjo izkopljemo rov (zaklonilnik), pa ga lahko zelo hitro širimo. Stene lahko okrušimo kar s prsti. Idealno za hitro gradnjo zaklonišča! Načrte zanj so pripravili že na začetku vojne, v strahu pred bombnimi napadi pa so jih udejanjili leta 1944. 130 delavcev je prej kot v enem letu izkopalo kar 1300 metrov dolg rov (zaklonilnik).
Kapniki v umetnih rovih: V Kranju so še trije manjši rovi (zaklonilniki), a za javnost so odprti samo tisti pod starim delom mesta. Vanje vstopimo ob vznožju Jelenovega klanca v dolini Save. Po tem kraku se po hladnih rovih (zaklonilnikih) sprehodimo do kanjona Kokre. Potem vstopimo v drugi krak in izstopimo pod Pungertom na južni strani starega Kranja. Med potjo si ogledamo tudi značilne gorenjske kamnine in izvemo skoraj vse o podzemnem življenju.
Podzemni bazen pod Glavnim trgom: Po mestu so Nemci zgradili več bazenov, iz katerih bi črpali vodo, če bi zagorelo zaradi bombnih napadov. V starem delu mesta pa za bazen ni bilo prostora, zato so veliko protipožarno cisterno zgradili pod Glavnim trgom. Dolga je 30, široka 4 in globoka 3,5 metra, v njej pa je kar 310.000 litrov vode. Pred leti so jo raziskali izkušeni potapljači in ugotovili, da je še vedno brezhibna. Poleg tega so v vodi srečali male jamske rakce, slepe postranice.
Zvoki vojne: Pravijo, da so se zaradi eksplozij med gradnjo rovov (zaklonilnikov) močno tresle hiše in napokalo je tudi nekaj zidov. K sreči pa v Kranju niso grmele bombe. Danes si verjetno le težko predstavljate strah ljudi med bombnimi napadi. Zato pa lahko zlovešče zvoke vojne slišite v obnovljenem zaklonišču. To je menda med mladino danes pravi hit, toda predstavljajte si, da gre zares! V kranjske rove (zaklonilnike) so se ljudje zatekli tudi med slovensko osamosvojitveno vojno - pred manj kot petindvajsetimi leti.
Vir: Besedilo: Matej Zalar
Janez Pikon