Janez Pikon: Leto 1976 in Kravji bal v Ukancu, kot ga je pred desetletji videl in zabeležil domačin. Korošičov Zdravko s Koprivnika
Redki med Bohinjci se še spominjajo začetkov Kravjega bala, ki izhajajo iz praznovanja v poklon planšarjem, ki so gnali gospodarjeve trope krav v prelepe bohinjske planine. Že dolgo preden se je izoblikovala prireditev v Ukancu, so gospodarji v Gostilni Pr' Tomažovc v Češnjici vsako leto priredili zabavo za planšarje, ki so jeseni prignali svoje trope v dolino. Glas o veselici pri Tomaževcu je zajel celotno bohinjsko kotlino in tista jesenska nedelja je predstavljala veselico za ves Bohinj.
Kravji bal leta 1976 v Ukancu
Okoli leta 1925 so se domislili, da bi se ob koncu turistične sezone planšarjem pri praznovanju pridružili tudi natakarji bohinjskih hotelov in tako se je planšarski praznik iz Češnjice preselil v Ukanc. Dolga leta je bil to praznik za domačine, ki je privabljal Bohinjce iz obeh dolin. Peš in na vozovih so vsako leto hiteli v Ukanc na praznovanje.
Po drugi svetovni vojni je bohinjski Kravji bal dobil novo vsebino in novo preobleko. Iz praznika Bohinjcev je postal tradicionalna, organizirana atrakcija bohinjskega turizma. V taki obliki se tradicionalno ponavlja vsako leto.
Odlomek iz Ukčevih pozdravnih govorov na Kravjem balu: »Ko planšar se s planin poslavlja, na Kravjem balu vas pozdravlja vse prijatelje in znance, ki v Bohinj hodite na Ukance. Le pridno v Bohinj prihajajte, pa malo s planšarji pokramljajte, boste izvedeli kaj od tistih časov, ko je Zlatorog tle gamse pasu. V Bohinju krasni so izleti tako pozimi kot poleti, kdor bi pa v gore peš ne mogel, bo vlekla žičnica na Vogel. Naš kraj je lep za letovanje, v gozdovih zdravo sprehajanje ugodno tu je za učence kakor za novoporočence, ki prisluhnejo tam v mehki travi prijetnim čustvom v naravi. Pa tud' starejši državljani gredo z Bohinja okrepčani, na duhu in telesu sveži pridobijo tud' na teži.«
Vir: Kravji bal v Bohinju
Janez Pikon