Večer, Narava, gore – Ciril Velkovrh: Slomškova pot se prične na vinorodnem Bizeljskem
Večer, sreda, 18. aprila 2007
NARAVA, GORE
Kulturna dediščina ob Slomškovi planinski poti
Spominska vezna pešpot skozi kraje, kjer je Anton Martin Slomšek deloval kot kaplan
Anton Martin Slomšek je kaplanoval je v različnih krajih na slovenskem štajerskem, v Celju, Vuzenici in Celovcu pa je bil župnik. Nazadnje je bil škof v Mariboru, kamor je 19. avgusta 1859 prenesel lavantinsko škofijo iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem.
V čast in spomin na tega velikega Slovenca je bila speljana Slomškova spominska vezna pešpot skozi kraje, kjer je deloval kot kaplan. V vodniku, ki ga je izdala Mohorjeva družba Celje, je pot opisal prof. dr. Stanko Klinar. V njem piše, da je pobudnik za to pot Gorniški klub Savinjske doline pod vodstvom takratnega predsednika Franca Zabukovška.
Slomškova pot se prične na vinorodnem Bizeljskem (201 m), pri župnijski cerkvi sv. Lovrenca (1737), kjer je Slomšek kaplanoval v letih od 1825 do 1827 in ustanovil slovensko šolo. Pot se povzpne na Sveto goro (527 m) s petimi cerkvami, starimi od 500 do 1000 let. Od tod se spustimo v Bistrico ob Sotli (215 m) z župnijsko cerkvijo sv. Petra (1054, 1654). Pot se nadaljuje po bolj nižinskem delu skozi Buče (230 m) z župnijsko cerkvijo sv. Petra (1793) do Olimja (265 m) z župnijsko cerkvijo sv. Marije Vnebovzete (1675) in starodavnim gradom (1550), kasneje preurejenim v samostan (1663), in zlasti eno najstarejših lekarn v Evropi (1765). Od tod nas pot vodi večinoma po gozdnatem svetu na Rudnico, ki je s Plešivcem (686 m) najvišja točka te poti, ter v Loko (247 m) in na Žusem (603 m) z župnijsko cerkvijo sv. Valentina (1714) in podružnično cerkvijo sv. Jakoba iz 13. stol. Skozi Slivnico pri Celju (505 m) z župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika (1729) se povzpnemo v najvišje ležeče naselje na celotni poti, Kalobje (621 m) z župnijsko cerkvijo (1572), posvečeno Marijinemu imenu. Pot nadaljujemo proti severu in prek Rifnika (568 m), na vrhu katerega lahko vidimo znamenito arheološko najdišče z ruševinami zgodnjekrščanske bazilike, pridemo do reke Savinje, jo prečkamo in nadaljujemo pot do vasi Stopče (288 m) s cerkvijo sv. Ahaca iz 17. stol. in Zavrč (338 m) s cerkvijo, posvečeno Materi dobrega sveta. Rojstna hiša blaženega Antona Martina Slomška je v Unišah (362 m), kjer je zelo lepo urejen Slomškov muzej. V vasi Boletina (340 m) je največje rastišče ogrožene in zaščitene velikonočnice (Pulsatilla grandis) v Sloveniji. Na bližnji Ponikvi (345 m) z župnijsko cerkvijo sv. Martina (1758) je tudi če biser naše stare kulturne dediščine, več sto let stara Lesnikova s slamo krita domačija. Na nadaljnji poti se povzpnemo na Vodule (584 m) s cerkvijo sv. Uršule (1661) in kaplanijo, zdaj preurejeno v dom Planinskega društva Dramlje. Prek prevala Stare Slemene (500 m) pridemo v Špitalič (386 m) do ruševin žičke kartuzije (1160), ki jo v zadnjem času intenzivno obnavljajo. Pred njo stoji Gastuž, najstarejša gostilna v Sloveniji. Po ozki in temačni Dolini sv. Janeza pridemo proti zahodu na Črešnjice (537 m) z župnijsko cerkvijo Naše ljube Gospe Rožnovenske iz 15. stol. V bližnjih Brdcih (390 m) stoji razpelo na mestu nekdanje rojstne hiše Slomškove matere. Skozi Frankolovo (316 m) z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa (1789) pridemo do končne postaje pri župnijski cerkvi sv. Lenarta (1236) in mogočni Slomškovi kapeli v Novi Cerkvi (299 m) pri Vojniku. Tu je bil Slomšek kaplan med letoma 1827 in 1829.
CIRIL VELKOVRH