Lastovec (Kamniško-Savinjske Alpe) je za nekaj let zaznamoval požar, ki je divjal in mu temeljito spremenil podobo. Pogosto se mu pripisuje stena, ki je nima, saj nekaj vršnih skal ne moremo poimenovati stena. Zahodna in vzhodna stena v celoti pripadata Deski.
Lepa oblika in visoko na Podvežaka potegnjena cesta so to področje naredili še dodatno privlačno.
V vzhodni steni Deske sta prvo smer potegnila že pred drugo svetovno vojno Dušan Furlan in Henrik Lautner. Po opisu sodeč je težko ugotoviti, kje naj bi smer potekala. Žleb, ki prereže steno, je precej lažji. V njem zasledimo tudi jamarske oznake ob skalnih duplinah v steni. Po ploščah desno od žleba je več možnosti za plezanje.
Zahodna stena Deske je precej bolj zanimiva in preplezana po več smereh, ki so/smo jih potegnili plezalci.
Boris Štupar
Glede na obličje površja deli Dleskoško planoto ali Vežo na dve neenaki polovici dolg greben v smeri sever- jug. Vzhodna, nižja polovica je mnogo obsežnejša kot višja, zahodna. Sicer pa na tem območju ne manjka planšarskih poti, ki peljejo od planine Podvežak ali planine Vodole z vzhodne na zahodno stran grebena. Posebnost tega območja je samotnost, mir in izredno lepa gorska zakrasela narava, na meji med rastjo in grintovo skalo. Ne smemo se pritoževati nad lepimi razgledi proti južnim sončnim pobočjem Planjave, Lučke Babe (Brane) in Ojstrice. Na nasprotni strani gledamo na bližnjo Lučko Kopo, na Konja ter na omrtvelo rečno strugo nekdanje Kamniške Bistrice. Struga visi pod Rzenikom, struga visi pod Rzenikom kamor so jo bile postavile zemeljske sile v geološki davnini, in sicer med izraski gričev na uravnani vršini Velike planine na eni strani ter Rzenikom na drugi .
Prvi vrh v grebenu, z juga je Lastovec (1841m). Strmo se pne iz gozdnih pobočij nad sotesko Lučke (Štajerske) Bele in ledeniške krnice Šibja, na vršini pa se konča v skalnem ovršju neizrazitega vrha. Od njega se strnjeno proži na sever razrit, večinoma skalni greben, ki se dvigne v nekoliko višji vrh Deske (1970m). Oblika tega vrha je zelo karakteristična in geološko redka, kar deloma velja tudi za Lastovec. Predstavlja raven podolgovat vrh, zaradi te reliefne značilnosti je tudi dobil primerno ime. To so povzročili vodoravno odloženi apnenčasti skladi, ki jih tektonske sile niso nagubale, kar je skorajda izjemno za to gorstvo, saj vidimo v vseh severnih stenah močno nagubane plasti. Zahodno in vzhodno od geomorfološkega jedra celotne planote so tektonske zemeljske sile sklade ponekod upognile, znižale ali zvišale. tako se na vzhod skalna, rušnata, travna in redka gozdna pobočja spuščajo v globoko krnico Vodole. To stran je obrusil in omenjeno krnico izstružil ledenik, ki se je spuščal s tukajšnje vršine navzdol. Na zahodni strani je strmal s podobnimi značilnostmi, končuje se v nižjem svetu, kjer leži Vodotočno jezero, ki ga omogočajo neprepustne skrilave plasti.
Peter Ficko, Kamniške in Savinske Alpe, Planinski vodnik 1977