Jana.si - Dejan Ogrinec: V nepalski Himalaji se je nedavno, konec oktobra, odvila prav posebna zgodba, nekateri ji pravijo kar čudežna.
Ali je bil srečen konec za našo alpinistko in himalajko medicinski dosežek ali samo splet srečnih okoliščin, je težko reči. Nedvomno je svoje dodala tudi (p)osebna moč poškodovanke.
Ko so člani alpinističnega odseka Tržič na zaslonu svojih računalnikov prebrali elektronsko sporočilo, da je članica njihovega društva ter znana in dolgoletna plezalka Irena Mrak na meji preživetja v Himalaji, točneje pod Makalujem, so ostali brez besed. Večina jih ni niti vedela, da je Irena sploh v Nepalu, in to celo na gori Makalu. Potem pa je sledilo še slabše sporočilo, da je bilo prvo pomota in da je mrtva. Cmok v grlu. Zatem je sledilo tretje, češ da se še bori za življenje. Pa spet, uradno, da je mrtva. Res se ni več vedelo, kaj se sploh dogaja.
Za začetek sicer preskočimo na bistvo: Irena je živa, popolnoma živa, zgodba o njenem preživetju pa je po pisanju časopisa The Himalayan iz Katmanduja (Nepal) na meji čudežnega. Vsaj medicinsko gledano.
Brez znakov življenja
Irena Mrak, sicer doktorica geografije in predavateljica na visoki šoli za varstvo okolja v Velenju, je bila v Himalaji na znanstveni raziskavi o krčenju ledenikov skupaj s prijatelji, ko se je na poti iz tabora 2 na gori Makalu očitno zgrudila. Prva vest o tem, ki so jo člani alpinističnega odseka lahko prebrali, je bila objavljena na njihovi društveni strani na Facebooku: »Držite pesti in molite za Ireno Mrak, ki se v katmandujski bolnišnici Bayodha bori za življenje. Danes ob 15. uri po lokalnem času so jo s helikopterjem prepeljali z Makaluja.«
Zmedo glede tega, ali je mrtva ali živa, je žal povzročilo elektronsko sporočilo, ki se je bog ve kje na internetu zataknilo za en dan. Ireni Mrak se je sicer medtem res dogajalo nekaj neverjetnega. Po pisanju The Himalayan so jo v bolnico Vayodha v Balkuju 24. oktobra ob pol treh ponoči pripeljali brez znakov življenja. Glede na poročilo dr. Shresthe iz omenjene bolnice ni bilo zaznati srčnega utripa in dihanja. Ireninega moža, sicer zdravnika dr. Tomaža Goslarja, so tisti usodni dan poklicali Irenini prijatelji z informacijo, da se je žena pritoževala nad težavami pri dihanju in meglenim vidom. Kot zdravnik je vedel, kaj vse bi to lahko pomenilo, tudi smrt.
Osem ur oživljanja
Po približno desetih minutah masaže srca in umetnega dihanja se je srce začelo na srečo odzivati. Po uspešni intubaciji je dr. Šasta povedal: »Ker je mlada, se je čudež lahko zgodil!« Za Ireno so se namreč borili celih osem ur! Njene zenice so se ob 9. uri zjutraj začele odzivati na svetlobni preizkus, to je bil znak, da je možna vrnitev v življenje, kar je utrdilo zdravnike v prepričanju, da nadaljujejo postopke oživljanja.
Človek iz takega stanja težko pride živ, poudarja dr. Šasta, ki se še vedno čudi videnemu. A kot vedo tudi njeni kolegi alpinisti, Irena Mrak nikdar ni bila iz »enostavnega testa«. Naj je bil čudež ali odlične zdravniške poteze, bistvo je, da je že tri dni po prihodu v bolnišnico živa in zdrava dočakala odpustitev.
V omenjenem nepalskem časopisu so sicer vse skupaj opisovali kot čudež, eden naših znanih zdravnikov na odpravah, ki je tudi spremljal njeno zdravljenje, pa je poudaril, da ni toliko čudež kot dokaz kakovosti osebja reševalne ekipe in ekipe dajanja nujne pomoči v katmandujski bolnišnici. Seveda pa se Irena lahko zahvali tudi svoji telesni konstrukciji, trmoglavosti in himalajsko-alpinistični preteklosti. Dodal je še, da je Irena imela le nekaj odstotkov možnosti, da se izvleče, in prav toliko možnosti, da medicinska ekipa kje na poti oživljanja naredi napako. Očitno je ta odstotek izkoristila v svoj prid. Sreča je na strani pogumnih in drznih. Irena, bravo!
Dejan Ogrinec