Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Medvedek v severni steni Matterhorna

Februarja 1965 je znameniti alpinist Walter Bonatti preplezal novo direktno smer v severni steni Matterhorna.

Medvedek v severni steni Matterhorna

Najprej je poskušal z dvema soplezalcema, a so morali zaradi poslabšanja vremena obrniti. Ko se je vreme izboljšalo, je Bonatti razmislil o možnostih za nov poskus. Soplezalca sta morala oditi nazaj in 18. februarja 1965 je vstopil sam v steno. Pet dni kasneje se je povzpel na vrh, ko je opravil zahteven, 1200 metrov visok vzpon z oceno ED+. Smer od takrat ni redno na seznamu alpinističnih ponovitev, a nekaj jih je bilo opravljenih tudi solo ...

Kmalu po tem vzponu je Walter Bonatti star 35 let in po (le) 17. letih plezalske dejavnosti naznanil svojo upokojitev - odhod iz profesionalnega plezanja.
Bonatti je že pokojen, pa vendar ko gledamo na alpinistično dejavnost kot celoto, lahko potegnemo nekaj misli. Prenehati takrat, ko si na višku z močmi, znanjem in izkušnjami, je predvsem modro, ker izzivi se nikoli ne končajo - nemogoče je že dlje odstranjeno iz enačbe alpinističnih dosežkov.
Zagotovo pa se sčasoma pojavijo tudi zadeve, ki jih opazimo šele pozneje in se hočeš nočeš povežejo. Nanašajo se na drugega, prav tako izjemnega alpinista, ki pa je še živ. Če ste dobro pogledali Bonattijevo fotografijo, ki prikazuje nabiranje novih moči za nadaljnje plezanje, ste na zgornji strani oprti opazili medvedka. Tega plišastega medvedka je Walterju podaril sin njegovega prijatelja Daniela Pannatierja kot talisman pred zimskim solo vzponom v severni steni Monte Cervina. Nehote se torej postavi vprašanje, če ni morda še živeči "veliki" alpinist tudi zaradi tega ljubkega dodatka (nevoščljivo) sovražno nastrojen do medvedov in bi jih poslal nekam v  gozdove trans(s)ilvanske ...

Foto X


Ker je med (najbolj)zvestimi soustvarjalci teh strani tudi ljubitelj "živalic", nas seveda tudi tokrat zanima njegov komentar!

1 komentarjev na članku "Medvedek v severni steni Matterhorna"

Iztok Snoj,

O Walterju vem bore malo. Iskal sem in našel intervju z novinarjem Alp, da sem si o njem ustvaril prvo predstavo. Videti je, da je v času plezanja našel tisti svoj smisel, ki ga večina niti ne išče. Dober članek o izjemnem človeku!

Povezava: https://www.gore-ljudje.si/Kategorije/Novosti/intervju-z-walterjem-bonattijem-19302011

Vredno je prebrati vsako zapisano besedo, tu le izpostavljam:

»Odkril sem, da moja osebnost, moja notranja iskanja nimajo mnogo opraviti z samim alpinizmom. Plezanje je bilo pomembno, toda ne konec vsega. Pravi heroj v tem svetu je tisti, ki ohrani vero vase.«

»Za plezalca doseženi vrh ni nekaj fizičnega, ampak nekaj duhovnega. Ideja je: kako izboljšati ljudi, ne pa dosegati vrhove gora.«

»Če želimo doživeti pustolovščino, moramo živeti po pravilih pustolovščine, ki je popolnoma različna od gole telovadbe. V pustolovščini mora biti tudi nekaj nepredvidljivega.«

»Ko sem se naučil vse, kar so me gore lahko naučile, sem začel iskati nova ob¬zorja - veliki sever, globina morja, pragozd z divjimi živalmi. Gore so mi dale le to, kar sem si od njih želel.«

»Vendar po mojem mnenju religija ne pomeni nauka. Sem proti naukom. Zame je religija zelo širok pojem in pomeni spoštovanje velikih, skrivnostnih sil, ki so nas ustvarile in vladajo v vesolju.«

»Pri prehodu z alpinizma sem se srečeval z nevarnimi živalmi - levi in tigri v njihovem okolju, brez orožja.«

»Stik z naravo ohranja naše nagone in pomaga podzavesti ohranjati že skoraj pozabljena pravila. Vendar so nagoni tudi smešni; verjamem da je to del naše zavesti, ki je obstajala v vsakem od nas, vendar je izginila, ker ga je zadušila civilizacija. Naša logika že dolgo ne odgovarja logiki vesolja.«

Zagotovo je imel do živalskega sveta drugačen odnos kot Reinhold. Kakšno vlogo je pri njem imel medvedek, je vedel le on. Iz srca dan dar mladega fanta dobi nek pomen, ki ni opredeljiv, a ga je Walter verjetno še nadgradil. Morda talisman (predmet s čarovno močjo) ni najustreznejša opredelitev. Walterjev pogled na svet je za marsikoga nerazumljiv. Brez dvoma je pri ljudeh del te nerazumljivosti morda tudi medvedek. Ko sem povsem sam, svet okoli sebe dojemam nekoliko drugače. In vendar sem vsa leta vedel, da v gorah nikdar nisem bil sam! Še preden se je v bisagi znašel kdaj pa kdaj Piko. (Vsa leta samotarskih pohodov me je čakal v avtu, heHeh). Zavedanje prisotnosti nečesa? Kdo bi vedel. Alter ego? Nikakor ne. Prijateljev prijatelj? Zanimivo. Je bila v njem kakšna modrost? Kajti modri molčijo, haHah!

Pred časom sem se vprašal: kaj, koliko in kje so alpinisti pripomogli k napredku človeštva? In zakaj tolikšno goreče zagovorništvo za gorništvo pri nekaterih? Seveda poznam med alpinisti izjemne ljudi, a jih med ne-alpinisti in ne-gorniki poznam veliko, veliko več. Ali je kdo zaradi alpinizma (ali pa gorništva) postal boljši človek, in kaj bi to naj pomenilo? Čas je, da v roke vzamem katero izmed njegovih knjig, če ne kar vseh.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79626