Vojko Čeligoj: ... zaslužni planinec, tudi na znamki
Filatelisti, člani Primorskega numizmatičnega društva iz Ilirske Bistrice so doslej pripravili izdajo že trinajstih osebnih poštnih znamk na katerih so predstavili pomembne domačine iz Ilirske Bistrice in okolice pa tudi ljudi, rojenih drugod, ki pa so na ilirskobistriškem pustili vidno sled, pomembno tudi za širši slovenski prostor.
Znamke je natisnila tiskarna Pošte Slovenije in imajo nazivno vrednost A, za frankiranje poštnih celin do 20 gramov v notranjem prometu.
Pred nekaj dnevi so tako izšle štiri nove osebne znamke za dr. Karla Lavriča (1818-1876), rojenega na Premu, največjega primorskega politika v svojem času, ki je deloval na Goriščem, Tolminskem in Ajdovščini; za Aleksandra Ličana (1839-1890) pomembnega domačina, gospodarstvenika in domoljuba, ustanovnega člana Narodne čitalnice v Ilirski Bistrici (1864), katere prvi predsednik je bil; za Janeza Bilca (1839-1906) duhovnika, pesnika, prevajalca, popisovalca domačih krajev, tudi pisca prvega turističnega vodiča po Postojnski jami.
Četrto znamko so namenili Miroslavu Frideriku Martinčiču (1849—1936) notarju, živahnemu družbenenemu in kulturnemu delavecu v Ilirski Bistrici. Bil je prvi predsednik domačega planinskega društva, pobudnik gradnje prve društvene postojanke v Črnem dolu pod Snežnikom. Rojen v Cerknici, se šolal doma, v Ljubljani in na Dunaju. Martinčič se je s svojo družino ob prihodu v Bistrico trdno usidral v družbeno življenje kraja in se z družinskimi vezni povezal v mnoge bistriške družine. Bil je med ustanovitelji podružnice Slovenskega planinskega društva v Ilirski Bistrici in jo vodil polnih štirinajst let. Kot društveni predsednik se je zavzel, da je društvo leta 1913 odkupilo kočo gozdnih upravičencev v Črnem dolu pod Snežnikom, da bi jo namenili planinstvu pod Snežnikom. Zamisel je ostvaril društveni tajnik dr. Fran Kouča. Staro iztrošeno kočo so podrli in v enem letu postavili novo kočo, ki so jo imenovali po pesniku in narodnem politiku Miroslavu Vilharju. Bila je prva slovenska planinska koča pod Snežnikom in zadnja slovenska planinska koča zgrajena v času do prve svetovne vojne. Martinčič je bil dejaven v mnogih društvih, posebej še v lovskem. Po italijanski zasedbi naših krajev je hitro padel v nemilost novim oblastem, ki so ga leta 1920 pregnale v Jugoslavijo. Umrl je pri vnukinji v Tuzli leta 1936 in je tam tudi pokopan. Znamka je izšla ob Martinčičevi 160. obletnici rojstva.
Že pred dvema letoma so bistriški filatelisti ob sto letnici domačega planinskega društva izdali tudi znamko za Bogumila Brinška (1884-1914) izjemnega planinca, jamarja, alpinista in fotografa, ki je padel na južnem bojišču ob Drini že v prvih mesecih začetka velike svetovne morije.
Vsem znamkam izdanih v treh nizih sta likovno podobo oblikovala Romeo Volk in Bogdan Rolih in jih je moč dobiti v Primorskem numizmatičnem društvu (p.p. 41, 6250 Ilirska Bistrica ali 031 601 522).
Vojko Čeligoj