Nejc Kuhar: ... je bila prva klasična tekma sezone in je štela tudi za pokal Italije.- Nejc je bil šesti!
Ker trenutno na koledarju ni prav veliko takšnih tekem, se je na štartu zbrala prav vsa italijanska turno smučarska smetana. Tudi proga je bila temu primerna, ob prekrasni kulisi Treh Cin, v okolici gorske skupine Cadin, nad prelazom Misurina.
V Dolomitih je letos prcej snega, zato so bile tudi razmere na progi idealne, lepa špura na vzponih, na spustih mehak, a zrit sneg, ki dodobra 'napumpa' stegna. Takih spustov mi letos še manjka, zato sem vedel, da bom najboljšim tam težko sledil, a sem bil toliko bolj odločen jim slediti na vzponih.
Štart je bil, kot vedno, 'živčno hiter', kjer si je vsak poizkušal izboriti čim boljšo pozicijo. Na srečo je bil kar precejšen del prvega vzpona po steptani progi, zato ni bilo potrebno takoj priti v ospredje. Na polovici prvega vzpona sem držal 10.mesto, a so nekateri že plačevali davek hitrega štarta. Sam sem se počutil odlično in brez problema ujel prvo skupino, kjer smo bili Reichegger, Eydallin, Lanfranchi in jaz. Do vrha sem brez problemov držal tempo te skupine, če bi bilo treba pohoditi plin, bi ga brez težav pohodil. Druga skupina je na vrh prišla dobre pol minute za nami. Na spustu je Eydallin pokazal kako se smuča in mi do menjave naredil minuto razlike. Tudi trije iz druge skupine so nam priključili in v drugi vzpon smo začeli v razbiti skupini sedmih tekmovalcev, ki je imela že kar nekaj prednosti pred zasledovalci. Z Lanfranchijem sva ujela nek skupen ritem in do vrha precej približala Eydallinu in Reicheggerju. Sledil je kratek spust in najprej kratek vzpon na smučah ter nato dolg zaključek po strmi grapi, kjer sem planiral svoj napad. Eydallin in Reichegger sta bila preveč spredaj, Antoniollija sem ujel ravno na vrhu, preostali trije so bili dobre pol minute za mano. Sledil je zadnji spust, kjer me je trojica ujela ravno pred zaključkom. Sledil je še kratek vzpon v cilj. Lenzi je z menjave štartal nekoliko prej in si zagotovil 4. mesto, ostali trije smo se borili za 5. Davide je popustil že kmalu in z Lanfranchijem sva imela dvoboj do zadnjih metrov. Zmanjkala mi je kakšna sekunda in osvojil sem končno 6.mesto.
S svojim nastopom in pripravljenostjo sem zelo zadovoljen. Na vzponih sem konkurenčen prav vsem, za končen boj za vrh pa mi manjkajo hitrjši spusti. Razlog je predvsem v tem, ker v Sloveniji enostavno nimamo razmer, da bi lahko treniral zahtevne, dolge spuste. Upam, da v kratkem pade kaj snega, da bi se lahko posvetil še temu treningu in tako tudi na klasičnih tekmah konkuriral prav vsem.
Nejc Kuhar