Obvestila – april 2007: Je pred 198 leti na Triglavu o »veselju«, ki ga doživiš na gori, zapisal ...
Obvestila april 2007
AKTUALNO
»MOJE NAJVEČJE VESELJE, JE NA GORAH«
Je pred 198 leti na Triglavu o »veselju«, ki ga doživiš na gori, zapisal za slovensko planinstvo nesmrtni, večni planinec in alpinist Valentin Stanič, prvi »zimski« alpinist v Vzhodnih Alpah, ki se je še posebej proslavil z vzponi na tri vrhove: Grossglocknerj - Velik Klek, Watzmann in Höher Goll - Visoki Goll. Valentin Stanič je umrl 29. aprila 1847 leta, v 73. letu starosti.
Celotno slovensko planinstvo slavi in časti Valentina Staniča. Planinska zveza Slovenije mu je ob 200 letnici rojstva v njegovi rojstni vasi v Bodrežu na Goriškem vzidala in odkrila spominsko ploščo v spomin in zahvalo za njegovo zvestobo goram in za opravljena planinska raziskovanja in pisateljevanja. Leta 1995 minilo dvesto let od prvega vzpona (1795) na vrh mogočne Bavarske gore Watzmann, kjer je prav Valentin Stanič imel srečo biti prvopristopnik in skoraj enako srečno doživetje je doživel leta 1800, ko se je dan po prvem vzponu na najvišji avstrijski vrh Grosslockner - Veliki Klek nanj povzpel tudi sam. Ob obletnicah teh velikih dejanj, osvajanj še neosvojenih vrhov, je Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenija izdala v ta spomin bogato knjigo o delih in dejanjih Valentina Staniča, za kar se je izjemno prizadevno »potrudil in trudil« g. Stanko Klinar. V aprilu bomo slovenski planinci, počastili njegov spomin s trenutkom miru in razmišljanj o planinskih poslanstvih genialnega človeka, človeka ustvarjalnih in uporabnih dejanj, Valentina Staniča, ki se je v gorah nemalokrat znašel na ozki meji med življenjem in smrtjo. Vendar je preživel in doživel spokojni počitek večnega miru pred 160 leti.
Četrtega maja pred 80 leti zapustil ta svet slavni in znameniti planinec Jakob Aljaž, ki je bralcem Planinskega vestnika tik pred smrtjo sporočil: »Poslavljam se s tega sveta. Srečnega se čutim, da bo moje truplo počivalo med planinskim tovariši in v zemlji, ki sem jo tako ljubil. Poslavljam se pa tudi od vseh planincev in čitateljev Planinskega vestnika ter želim, da bi se planinstvo pri nas vedno bolj razširjalo«.
Dejanja gorečega, zavednega, odkritega in pokončnega Slovenca in tudi častnega člana Slovenskega planinskega društva, so stalna sopotnica tudi današnjega sodobnega planinstva - združenega v Planinski zvezi Sloveniji, ki je častna in ustvarjalna pokončna naslednica »Slovenskega planinskega društva« ustanovljenega leta 1893. Spomini na Jakoba Aljaža, osebnosti izjemnih duhovnih in posvetnih vrednot, so se za večno, trajno vpletli in utrdili ne samo zaradi mnogih področij njegovega delovanja, uresničevanja različnih idej, ampak tudi zaradi trdne neomajne vere v slovensko državnost. Njegovih del na področju planinstva, učiteljevanja, glasbeništva, psihologije, izvajanja zdrave napredne domoljubne politike, duhovnosti… niso mogli streti ne režimi vojnih viher, tranzicij in tudi kakršnih koli drugačnih spletkarjenj, ki bi želeli zamegliti vsestranske odličnosti, ki nam jih je zapustil kot edinstveno razpoznavni »Triglavski župnik Jakob Aljaž«. Čeprav so nekateri želeli, da bi se poslanstvo legendarnega vestnega »Triglavskega župnika« razvrednotilo, jim to ni uspelo. Tudi, ko se je na portretu, po »neznanem naročniku« kot, nadomestilo prebarvalo »talar« z rdečo škofovsko barvo in nanovo preslikalo razpoznavno ruto, kot šal. In tudi iz takih dejanj so svetlo zažarele in zasijale, nanovo nekdanje energije Aljaževega večnega blišča in planinskega poslanstva, da so še bolj okrepile in ustvarile nove moči in voljo do dela za planinstvo, kar je še tudi za danes aktualno in uporabno, tudi v času sodobnega in novega sveta tretjega tisočletja. Aljaž je še kako občudoval tudi gore, planinski svet v soseščini Triglava. Še posebej priljubljene so mu bile gorske »fare«. Ena najbolj priljubljenih točk, Jošt nad Kranjem, kjer je kaplanoval Fran Saleški Finžgar; pa v Poljanah v Selški dolini, ko sta se s z sošolcem Furlanom povzpela na Blegoš. Tudi o obisku na Kumu pri sveti Neži nad Zidanim mostom so prepevali štiriglasno. In se obenem na Zasavskem Triglavu - Kumu dogovorili, da obiščejo Storžič s Trstenika. Med Aljaževim kaplanovanjem v Tržiču nekaj let kasneje, ko je bil prvič na Storžiču, se je spoprijateljil tudi z lovom na gamse. Ko o tem pripoveduje, tudi zapiše o »lovski sreči«, ki jo je doživel v Malem Storžiču, med dvajsetimi lovci, ko se le njemu dogodil, tisti skrivnostni, tajni »lovski blagor«.
Zanesljivo se bomo v letošnjem letu ob letošnjih planinskih prireditvah spoštljivo spominjali teh mogočnih planinski osebnosti, ne samo 4. maja na Dovjem, ko se bomo zbrali v čast in v spomin Jakobu Aljažu, ampak tudi ob »Dnevu planincev«, 2. junija na Sviščakih pod Snežnikom, pa tudi ob 110 letnem jubileju »kapelice« na Kredarici. Nikakor pa ne smemo obiti tudi 100 obletnice rojstva dr. Miha Potočnika, zato jo bomo z vso spoštljivostjo obeležili, saj nam je zapustil pomembna planinska dejanja, vse v dobro slovenskega planinstva.
Prav ta oziranja v preteklost, še posebej na nesmrtne, zaslužne planinske osebnosti, ki so na najbolj izviren način prejemale in doživljale vrednote gora, nas umirjajo, pomirjajo in opominjajo, kaj moramo narediti za planinski svet, kot tudi za lastno dušo in telo, da bomo doživljali, kar najbolj popolno srečo planinskih izvirnosti.
Sedanji čas nas vse preveč zaposluje in utruja z administrativnimi obremenitvami in vse bolj prisotnimi zakonskimi omejevanji. Ob tem je potrebno razumeti, da te zakonske odredbe podržavljajo planinstvo in gorske dejavnosti, kot planinski svet. In tako nehote civilna družba kar planinstvo je, dobiva vse bolj obliko podržavljenja. Tako se bomo v letošnjem letu srečevali s pripravo novih zakonskih pobud, predlogov, amandmajev : zakona o športu, šolske zakonodaje, normativne ureditve financiranje športa in s tem tudi planinstva iz javnih sredstev, sprememb zdravstvene zakonodaje glede preventive, uvrščanja planinstva med adrenalinske športe, spremembe davčne zakonodaje, spremembe zakona o društvih, nacionalni program športa, urejanje statusa vrhunskega športa in športnikov, tudi kategoriziranih alpinistov, športnih plezalcev.. in njihove obveznosti do matične organizacije in države.
Upamo in pričakujemo, da bomo pri pripravah teh, za današnji čas obveznih in aktivnih sodelovanj in delovanj, uspešni in tudi upoštevani in da bomo tudi s temi mislimi bolj sproščeno zahajali v planinski gorski svet.
Mag. Franci Ekar
Predsednik PZS