Nature.com - Olive Heffernan: Najnovejše študije francoskih glaciologov kažejo, da zahvaljujoč ledenikom, najvišja evropska gora »pridobiva« nadmorsko višino.
Ledene gmote naj bi jo namreč ščitile pred erozijskim delovanjem. Znano je sicer, da imajo ledeniki prav tako velik vpliv na erozijo oz. preoblikovanje površja kot tudi na prenos odstranjenega gradiva. V zadnjih letih pa je vse več znamenj, ki pričajo o zaščitni vlogi ledenega pokrova gora v zmernih geografskih širinah. Letni dvig Mont Blanca, ki naj bi na račun tektonskega dvigovanja - kot posledice taljenja ledenikov - znašal 1 mm, bi bil še neprimerno večji, če ne bi imeli ti tudi zaščitne vloge. Glaciologi so namreč merili hitrosti erozije pod »Belo goro«, natančneje na ledeniku Bossons ter na bližnjem nepoledenelem površju.
Ugotovili so, da je blizu vrha erozija kar 16-krat manj intenzivna kot pa spodaj, na ledeniškem jeziku. Ledene gmote imajo zaščitniški učinek že zaradi lastne teže, ki je še toliko bolj izrazit, ko so primrznjene na podlago, s čimer blažijo erozijo površja. Seveda pa to ne velja za vsa gorovja, saj je pri tem zelo pomembna geološka podlaga. Ledeniki na neprepustni oz. mokri podlagi so praviloma bolj erodibilni. Kaže, da bo izginjanje ledenikov, ki je posledica globalnega segrevanja ozračja, izpostavilo gore še večji eroziji, zaradi česar bo v prihodnje omejena tudi opažena »rast« nekaterih gorskih vrhov. Povedano drugače, te se ne bodo dvigale več tako hitro kot doslej …
Povzetek pripravil Miha Pavšek