Delo - Branko Jokić: Ljubitelje narave skrbi, da bo izginil enkraten naravni spomenik
Delo, četrtek, 16. avgusta 2007
PANORAMA: Črna gora
Na Durmitorju izginjajo jezera
Ljubitelje narave skrbi, da bo izginil enkraten naravni spomenik – Marsikdo je prepričan, da je vzrok izjemno dolgo sušno obdobje
Številni obiskovalci Durmitorja so letos poleti opazili, da iz dneva v dan občutno upada gladina vode v Črnem jezeru, največjem in najlepšem »gorskem očesu« na tej planini, ki je bila z nekaj jezeri in reko Taro že davno razglašena za nacionalni park in uvrščena na seznam zavarovane svetovne naravne dediščine Unesca.
Ta prizor je pri ljubiteljih narave povzročil skrb, da bo izginil ta enkratni naravni spomenik. Uprava Nacionalnega parka Durmitor je znanstvenike že prosila, naj ugotovijo, zakaj izginja voda, čeprav so mnogi prepričani, da je vzrok izjemno dolgo sušno obdobje in črpanje vode iz vodnjakov na obali jezera, iz katerih se v sušnih obdobjih Žabljak oskrbuje s pitno vodo. Dosedanje raziskave in spomini starih prebivalcev Durmitorja, ki tudi sicer poznajo razne legende o nastanku tega naravnega dragulja, kažejo, da pojav ni nov. Pred 57 leti, ko je tudi bila velika suša in so skoraj vsi izviri na tej planini presahnili, je bila raven vode v jezeru tako nizka, da so se ljudje, ki so zajemali vodo, komaj lahko spustili do njene gladine in pri tem uporabljali tudi vrvi. Takrat so strokovnjaki ugotovili, da se je v ponikvo v eni sekundi izgubilo 176 litrov vode.
Črno jezero, ki je od vasice Zvljak oddaljeno nekaj več kakor dva kilometra, je sestavljeno iz Velikega in Malega jezera. Prvo je dolgo 858, široko 615 in globoko 24,5 metra, drugo pa je dolgo 605, široko 400, globoko pa 94 metrov. Obe vodni površini temno modre barve povezuje manjši naravni kanal, po katerega se voda iz Velikega jezera po več desetih metrih izliva v Malo jezero. V nekaterih letnih obdobjih se Črno jezero razdeli tako, da voda iz njega odteka v razne smeri – proti jugu v reko Komarnico in proti severu v Taro. Pri najvišji ravni vode, navadno spomladi, ko je gladina vode v obeh jezerih na koti 1422,35 metra, voda ponikne in pride na dan na desni strani reke Tare, na nadmorski višini 590 metrov. Zračna razdalja od ponikalnice do Bjelih vrel, kakor se imenuje ta izvir, je 10 kilometrov, višinska razlika pa 820 metrov. Te dni, ko je gladina vode v Velikem jezeru na koti 1417,41 metra, oziroma 5,5 metra nižje od najvišje višine vode (v Malem jezeru pa je raven vode na koti 1412,5 metra, kar je več kot 10 metrov nižje od najvišje višine vode), voda skozi požiralnike na dnu Malega jezera ponikne, teče pod masivom Durmitorja in po 20 kilometrih zračne črte pride na dan v srednjem toku reke Komarnice (na jugu čisto nasproti Tare), na nadmorski višini 675 metrov. Višinska razlika znaša 738 metrov.
Čisto in bistro vode Črnega jezera tukajšnji prebivalci primerjajo s solzo. V sončnih poletnih dneh je namreč voda v Malem jezeru prozorna do 12 metrov globine, v Velikem pa dva do tri metre manj. To pa je odlika vseh jezer na planinskem masivu Durmitorja, od katerih so poleg Črnega najbolj znana Žminje, Vražje, Riblje, Koščansko, Modro, Valovito, Skrčko jezero (Veliko in Malo), Zeleni vir, Goveja jezera, jezero Jablan in druga. Nekatera med njimi so na 1790 metrih nadmorske višine.
Tudi na drugih črnogorskih planinah je veliko ledeniških jezer. Med njimi so mnoga popolnoma neraziskana. Na Sinjavini so najbolj znana Zminje jezero (1285 metrov nadmorske višine) in Zabojsko jezero (1477 metrov nadmorske višine, z vseh straneh obdano z gozdom); na Bjelasici Biogradsko (na 1094 metrih nadmorske višine), Pešića, Veliko in Malo Šiško in Veliko in Malo Ursulovačko jezero; na masivu Prokletija in Visitorja Plavsko, Ridsko (Hridsko), Rikavačko, Bukumirsko, Visitorsko, Dugačko (Mutno), Ropojansko, Tatarijsko (Bjeskeča), Bjelajsko (Horolačko, Avdijevo), Čardačka jezera in druga.
Od vseh jezer leži najviše Ridsko jezero (1970 metrov), največje pa je Plavsko (na 906 metrih) pri vasici Plav, to je tudi največje ledeniško jezero v Črni gori s površino približno dva kvadratna kilometra. V Bukumirskem jezeru so odkrili endemično in neotenično obliko malega pupka. Tako je jezero postalo prepoznavno tudi v Evropi in svetu. Od kraških jezer sta najbolj znani Skadarsko in Šaško. Skadarsko je največje jezero na Balkanu. Šaško je ravninsko jezero nedaleč od Ulcinja in sodi v sklop hidrosistema Skadarskega jezera in reke Bojane.
Poleg naravnih ima Črna gora tudi umetna jezera, akumulacije, zgrajene za proizvodnjo električne energije (Pivsko jezero), ob gospodarskih obratih (Liverovići, Otilovići) in za namakanje in preskrbo z vodo (Grahovska). Največja umetna akumulacija je Piva, dolga 42 kilometrov, s površino 15 kvadratnih metrov. V regiji okoli Nikšića je največja akumulacija jezero Slano, s površino približno devet kvadratnih metrov.
Branko Jokić