Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na Kaninu letošnjo zimo zapadlo rekordnih 820 centimetrov snega

Dnevnik: Na smučišču Kanin je v letošnji zimi zapadla rekordna količina snežnih padavin, zato se je na smučišču izjemno povečala nevarnost proženja plazov. Del snežnega plazu je tako poškodoval enega od stebrov kabinske žičnice, tako da smučišče do končane sanacije ne bo obratovalo.

Kot je pojasnil direktor ATC Kanin Aleš Uršič, je bilo letošnjo zimo snežnih padavin že 820 centimetrov, česar Kanin v svoji zgodovini ne beleži.

Zaradi velike količine novozapadlega snega pa se je na kaninskem smučišču izjemno povečal nevarnost proženja snežnih plazov. Prav zaradi nastalih ekstremnih razmer ter velikega števila že naravno in umetno sproženih snežnih plazov je del snežnega plazu poškodoval eno od linijskih podpor kabinske žičnice Kanin.

Plaz se je sicer sprožil v veliki oddaljenosti od žičniške naprave, vendar je zaradi svojega velikega obsega pljusknil preko naravne pregrade in dosegel tudi napravo. Dejanske poškodbe oziroma deformacije še ugotavljajo.

ATC Kanin je po Uršičevih pojasnilih v stalnem stiku s proizvajalcem opreme in bo po temeljitem ogledu in oceni storil vse za čimprejšnjo sanacijo. Glede na pričakovane dodatne snežne padavine (do torka naj bi zapadlo še meter snega), v ATC Kanin še ne morejo napovedati, kdaj bo poškodba odpravljena in bo smučišče začelo normalno obratovati.
 


Snežni plaz poškodoval žičnico na Kaninu

Zaradi velike količine novozapadlega snega se je na kaninskem smučišču nevarnost proženja snežnih plazov še povečala, eden od plazov pa je danes poškodoval tudi enega od glavnih stebrov krožne kabinske žičnice na odseku C – D. Direktor ATC Kanin Aleš Uršič je ob tem povedal, da se je sicer plaz sprožil v veliki oddaljenosti od žičniške naprave, vendar je zaradi svojega velikega obsega pljusknil preko naravne pregrade (hribine) in dosegel tudi samo žičnico. Kot je dodal, se dejanske poškodbe oziroma deformacije še ugotavljajo. V ATC Kanin so še pojasnili, da so v stalnem stiku s proizvajalcem opreme, tako da bodo po temeljitem ogledu in oceni škode s strani proizvajalca naredili vse za čim prejšnjo sanacijo ter normalno obratovanje žičniške naprave.
Dodatne preglavice jim pri tem povzroča napoved, da bo do torka zapadlo še dodatnih 100 centimetrov snega, zato zaenkrat še ne vedo, kdaj natančno bo poškodba odpravljena in bo smučišče spet obratovalo.


Tekst: Vanja Alič


23.01.2009



Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "Na Kaninu letošnjo zimo zapadlo rekordnih 820 centimetrov snega"

Igor Zlodej,

Ne morem si kaj, da ne bi komentiral naslednjega zapisa: "Zaradi velike količine novozapadlega snega pa se je na kaninskem smučišču izjemno povečala nevarnost proženja snežnih plazov". Mogoče bi zapis zvenel bolj verodostojno, či bi pisalo ob smučišču, ker še nisem slišal, da bi bil kdaj kak plaz na samem smučišču. Se je pa iz vplivnega območja smučišča vsul tudi na samo smučišče, to ja. Pa pustimo podrobnosti. Projektanti na Kaninu res niso imeli sreče (še manj znanja), spomnimo se, da je plaz že kmalu po izgradnji v celoti uničil C postajo žičnice, že takoj po izgradnji sedežnice Prevala, če odmislimo, da je projekt v celoti zgrešen, je bilo nebroj napak, ki jih je bilo potrebno odpravljati in jih bo še treba. ot vemo, je sedeženica tudi izredno počasna. Mogoče bi jo bilo najbolje kar odstraniti in jo postaviti novo na boljšo lokacijo. Recimo s Sedla dol v zgornji del Krnice.

Mogoče se kdo, ki je kdaj bil na Kaninu spomni, da je videl nekakšne mini žičnice, speljane tja pod steno Skendja. Namenjene so bile za umetno proženje snežnih plazov. In ko so bile še takšne snežene zime kot je letošnja so te mini žičnice zelo vestno uporabljali, tako dejansko sploh ni bilo možnosti za kak večji plaz, vse se je sproti vsulo dol. Laik bi rekel, da so imeli stvar pod nadzorom.

Pa še nekaj o snežnih padavinah. Res jih je veliko, vedeti pa je treba, kot je napisal že Jaka (glede na njegovo mladost izreden poznavalec razmer), da se sneg takoj ko pade na tla pričenja preobražati v kolikor ga preprosto ne odpihne veter, ki ima tudi na Kaninu ta mlade. Za primerjavo, v prejšnjem tednu je na uradni meteorološki opazovalnici na Kredarici zapadlo okoli 1 m snega, ki pa ga je v naslednjih vetrovnih dneh veter tudi v celoti odpihnil, zato rekordi niso tako verodostojni, kot jih nekateri navajajo.

Seveda pa želim, da bi žičničarji na Kaninu poškodbe čimprej odpravili, ker spomladanska smuka kakršna je na Kaninu pač nima primerjave.


Jaka Ortar,

Samo pripomba k naslovu objave, ki zavaja - 820 cm je kvečjemu rekordna vsota višin novozapadlega snega od začetka zime do konca januarja zadnjih nekaj desetletij. Leta 2001, ko je bilo na Kaninu 22. aprila 670 cm snega (oz. le 30 cm manj kot "rekordnih" 700 cm na Kredarici), se je tekom zime gotovo nabralo več kot 820 cm (na Kredarici 1662 cm novega snega!). Tudi na Kaninu skupna vsota morala biti tam nekje.

Res pa je, da so te meritve na Kaninu zelo na uč - to je jasno že, če pogledaš samo 2 tedna nazaj na "ekstremno sesedanje" snega med 7. in 11. januarjem - za 170 cm (od tega 110 cm v enem dnevu) pri temperaturah pod 0 °C! :) Škoda. Pa tako izjemno (padavinsko + snežno) lego ima Kanin, bi lahko res kaj zanimivega izmerili tudi za védenje o vremenu in ne samo za reklamo.

Če se bodo snežne padavine nadaljevale s takim tempom, bi lahko bil v nevarnosti evropski rekord v skupni višini snežne odeje (Sonnblick, 9 m). Škoda, da je prizadeta tudi smučarska infrastruktura - so bile ob projektiranju naprav tako snežene zime ignorirane?

To napoved za 100 cm snega do torka bi pa rad videl. :)

Lp

Jaka


Jaka Ortar,

Seveda veter odpihne sneg, toda mesta za merjenje višine snežne odeje morajo biti izbrana tako, da je vpliv vetra minimalen. Seveda je v visokogorju NEMOGOČE popolnoma pravilno izmeriti višino snežne odeje, saj je ravno zaradi vetra zelo neenakomerno razporejena (tudi več deset-metrski zameti in sočasno čisto blizu povsem spihana območja tudi ob koncu "dobe kopičenja" snega).

Če pa želimo klimatološko obravnavati višino snega in jo primerjati z ostalimi postajami/časovnimi obdobji, mora biti ta izmerjena na skrbno izbranem in vedno istem mestu (območju - npr. 3+1 merilni koli na Triglavskih podih pod Kredarico), kjer je učinek akumulacije in odnašanja snega (zaradi vetra ali pa plazov) najmanjši. Postaja na Kredarici (pred kočo) ima izrazito vetrovno lego, zato je tam redko snega več kot meter in tudi ko pade (suh), ga prvi močnejši veter odnese. To je seveda odlično za nemotene meritve ostalih meteoroloških spremenljivk po WMO standardu (kaj bi se zgodilo sicer - glej Mihovo objavo gore-ljudje.net/.../42186, fotografijo gore-ljudje.net/.../mpP5.jpg).

Prejšnji teden so na Kredarici IZMERILI skupno 92 cm novega snega (0+23+43+12+0+8+6), na skupni višini snežne odeje na MERILNEM mestu je danes 65 cm snega več kot 18.1. (270-->335). Nihče (?) pa ne ve, ali so merili, kot je treba (koli pod Kredarico) ali ne (na pristajalni ploščadi za kočo).

Bo treba kupiti eno ogromno lavinsko sondo in iti na teren ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79823