Delo, Iz naših krajev - Mateja Celin: Občine z avstrijske in slovenske Koroške združene v projektu ohranjanja, promocije in trženja geološke dediščine, ki je v obmejnem območju ne manjka.
Mežica – Skupnost Dežela pod Peco, ki povezuje avstrijske in slovenske obmejne občine na Koroškem, namerava na območju enajstih sodelujočih občin urediti geopark. S projektom, ki bo vreden 2,5 milijona evrov, so se uspešno potegovali tudi za evropska sredstva, stroške pa sta si Slovenija in Avstrija razdelili približno na polovico.
Koroški Geopark se bo razprostiral na tisoč kvadratnih kilometrih in bo zajemal območja občin Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd na slovenski ter Pliberk, Suha, Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Galicija, Žitara vas, Železna Kapla in Sele na avstrijski strani. S projektom nameravajo občine spodbujati trajnostno rabo geoloških naravnih danosti in pomagati pri njihovem ohranjanju, hkrati pa okrepiti čezmejno sodelovanje, izboljšati svojo prepoznavnost in spodbujati trajnostni razvoj na območju parka.
Suzana Fajmut Štrucl iz družbe Podzemlje Pece, ki je nosilni partner projekta Geoparka, je povedala, da bodo projekt začeli septembra in ga izvajali tri leta. V tem času nameravajo vzpostaviti dva informacijska centra Geoparka v Mežici in Železni Kapli, geološko vas Sele (Zell), razviti in opremiti najmanj osem interpretacijskih točk, med njimi so Pudgarsko kot stičišče afriške in evrazijske plošče, vulkan Smrekovec, jama sv. Rozalije, predstavitev rudarske zbirke na Lešah in zbirke v Koroškem pokrajinskem muzeju. Uredili bodo najmanj štiri etape pohodniške Geološke poti na območju Pece, Košute in Železne Kaple ter Mežice in Leš.
Pripraviti nameravajo še spletno stran s povezavami v štirih jezikih, posneti predstavitveni film o geoparku, izdati geološko knjižico za otroke, promocijsko zloženko in strokovno-informativno brošuro, izdelati učni pripomoček ter izpeljati 18 dogodkov za različne ciljne skupine, predvsem šole in zainteresirano javnost, pri čemer pričakujejo več kot tisoč udeležencev.
Kot je dejala Suzana Fajmut Štrucl, so »številne geološke posebnosti obmejnega območja Koroške samo orodje za razvoj turizma in drugih dejavnosti«. S koroškim geoparkom nameravajo zato tudi kandidirati za vključitev v mrežo Unescovih geoparkov, katere temeljni cilj je povezovanje evropskih držav pri varovanju in promociji njihove geološke dediščine. Kot je poudarila, pri tem ne gre za zaščiteno območje, saj geopark nima omejitev, ki veljajo za naravne parke. Do začetka avgusta morajo partnerji izpolniti še nekatere dodatne pogoje za financiranje, oktobra pa načrtujejo podpis prvih pogodb za uresničevanje zastavljenega projekta.
Mateja Celin