Delo, Svet so ljudje: Njena velika želja je postati prva ženska, ki bo stopila na temena vseh štirinajstih osemtisočakov sveta,
... in s tem ponoviti podvig, ki je pred slabe četrt stoletja, leta 1986, uspel legendi svetovnega himalaizma, Južnemu Tirolcu Reinholdu Messnerju. Čeprav prej kot ne ustvarja vtis drobcenega in krhkega bitjica, je ta pogumna ženska, ki je pred dnevi dopolnila 39 let, na višini več kot osem tisoč metrov sposobna brez večjih težav nositi nahrbtnik, ki tehta celih 17 kilogramov, kar pri njenih 58 kilogramih znese skoraj tretjino telesne teže.
Avstrijka Gerlinde Kaltenbrunner je trenutno ena najboljših alpinistk sveta in ena najresnejših kandidatk, da bo osvojila vseh štirinajst osemtisočakov. Doslej je ta Messnerjev podvig uspelo ponoviti več moškim, tudi njenemu možu Ralfu Dujmovitsu, a še nobeni ženski. Njej do popolne zbirke manjkata še dva osemtisočaka: zloglasni K2, ki na svoje teme dovoli le redkim izbrancem in je pogosto prizorišče hudih visokogorskih nesreč, ter najvišja točka sveta – 8848 m visoki Mount Everest.
Na dvanajst osemtisočakov se je povzpela tudi Španka Edurne Pasaban, medtem ko jih ima Korejka Oh Eun Sun v žepu celo že trinajst, a njeni vzponi v delu alpinistične srenje veljajo za sporne, saj se je na nekatere od vrhov vzpela s pomočjo kisikovih bomb in ob dodatni asistenci šerp. Kakor koli, eno je gotovo: zdaj zdaj, morda že prihodnje leto, bo prva ženska stopila na vrhove vseh osemtisočakov sveta.
Gerlinde Kaltenbrunner verjame, da so nekatere stvari, kot, denimo, nesreče ali določene danosti, usojene. Pred vzponom moli, njen najpomembnejši ritual pa je v resnici očiščevalne narave: pred dokončnim odhodom iz baznega tabora proti vrhu se stušira in opere svoja oblačila. H gori je treba pristopiti čist, pravi. Tudi na vrhu njeno temeljno razpoloženje ni zmagoslavje, ampak prej ponižnost. Če na vrhu že kaj reče, potem je to največkrat besedica »hvala«, ki ji kar sama privre iz ust. Sicer pa se doživetja vrha kratko malo ne da opisati z besedami. Vendar ni res, da bi samo ona na vrhovih točila solze – tam jočejo skoraj vsi, dodaja, tudi moški, le da oni tega ponavadi niso pripravljeni priznati.
Od letnih časov najteže prenaša poletje. Kratko malo prevroče ji je. Takrat se več kot sleči ne da, pravi. Zato v polni meri zaživi šele, ko druge že pošteno mrazi in napoči ledeno mrzla zima. Ker živo srebro ponoči tudi znotraj šotorov lahko pade pod 25 stopinj pod ničlo ali še globlje, je odlično prenašanje mraza neizogibni pogoj udejstvovanja v himalajskih višavah.
Na svoj prvi osemtisočak, 8027 m visoki predvrh Broad Peaka, se je povzpela leta 1994, ko ji je bilo 23 let. Slabo desetletje pozneje je opustila poklic medicinske sestre in se profesionalno zapisala alpinizmu; in ko je leta 2006 stala na svojem devetem osemtisočaku, Kangčendzengi, se je odločila, da se bo poskušala povzpeti na vseh štirinajst.
Letos poleti je naskakovala K2. Že drugič v zadnjih letih. A se je, ko je bil vrh tako rekoč že na dosegu roke, obrnila, saj je bila za varno vrnitev prepozna. Prihodnje leto bo poskusila znova; in če ji ne uspe, bo prihodnje leto poskusila znova. Kljub temu se ne strinja z očitkom, da kratko malo ne zna odnehati. Prav nasprotno, odgovarja; že večkrat se je obrnila tik pod vrhom, čeprav je to po toliko naporih, vloženih v vzpon, zelo zelo težko. Toda najvišji cilj, dodaja, slej ko prej ostaja – vrniti se dol.