Večer, 21.06.06: Nobena koča v Sloveniji ne uporablja več dizelskega agregata kot glavni vir
Planinska sezona se je pričela, večina planinskih koč je že odprtih
Najbolj ekološko varčna je koča na Blegušu
Tudi v prihodnjih letih je poleg urejanja planinskih poti prioriteta Planinske zveze Slovenije ekološka sanacija planinskih koč - Nobena koča v Sloveniji ne uporablja več dizelskega agregata kot glavni vir oskrbe z električno energijo
"Višek planinske sezone je pred vrati. Večina planinskih koč, teh je v slovenskem alpskem svetu in sredogorju kar 150, je že odprtih, pripravljenih sprejeti ljubitelje planin in gora. (Podatki so na spletni strani PZS in na teletekstu, stran 594.) Ob tem vendarle zapišimo še opozorilo, da je v gorah po dolgi in snega polni zimi letos potrebna še posebna previdnost. "Še vedno je dosti snega, zlasti v senčnih grapah in tam, kjer so bili snežni plazovi, tako da je ponekod pot še vedno pokrita s snegom, nekatere pa so tudi poškodovane zaradi plazov," pravi Danilo Sbrizaj, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, bolj določen pa ni."
"Nimamo nobenih konkretnih informacij o tem, katere poti so poškodovane, in teh informacij tudi ne posredujemo. To se namreč lahko zelo hitro spremeni - npr. čisto brezhibna pot v poletnem času se lahko po popoldanski nevihti v dveh urah iz stanja "izvrstno" spremeni v stanje "neprehodno". Vsi planinci, tako imamo zapisano tudi v statutu, hodijo po planinskih poteh na lastno odgovornost," pravi Danilo Sbrizaj.
Pozitivna in negativna plat planinskih koč
Planinske koče nudijo planincem zavetje, hrano, pijačo, so mesto srečevanja in točka za izmenjavo svežih informacij med ljubitelji gora. Poleg teh pozitivnih plati pa imajo planinske koče tudi svojo negativno plat, predstavljajo namreč možnost potencialnega onesnaženja okolja. Ne le zaradi smeti (za katere skrbijo planinska društva in jih vzorno bodisi s helikopterji ali tovornimi žičnicami odvažajo v dolino), ampak predvsem zaradi možnosti onesnaževanja voda - področje Alp namreč predstavlja največjo rezervo pitne vode, saj se s tega področja napaja večina slovenskih rek, in ponekod tudi zaradi hrupa, saj se nekatere koče oskrbujejo s helikopterji.
Planinska zveza Slovenije je zato že pred 15 leti sprejela program, s katerim se je zavezala urediti planinske koče tako, da bodo postale okolju prijazne. Sklenili so, da je treba z dizelskih agregatov za oskrbo z električno energijo preiti na čiste vire energije (na fotovoltaične, torej sončne generatorje, izrabo vetra) oziroma se priklopiti na električno omrežje, kjer je to mogoče, graditi suha stranišča oziroma čistilne naprave, postopoma odpraviti posteljnino v kočah in vpeljati ti. ekološke rjuhe, posteljnino prati v dolini, uporabljati okolju prijazna čistila, smeti odnašati v dolino itd.
In kakšni so rezultati? Odtlej PZS tudi s pomočjo mednarodnih sredstev planinske koče ekološko "opremlja" v skladu z zastavljenimi smernicami. Pri oskrbi z elektriko je v preteklih letih dejansko narejen velik korak naprej - zdaj v Sloveniji namreč ni več nobene planinske koče, ki bi kot glavni vir oskrbe z elektriko uporabljala dizelski agregat (ti se zaženejo le še v izjemnih situacijah). Nadomestili so jih fotovoltaični sistemi, s katerimi je opremljenih že 41 planinskih koč, od tega 23 v Julijskih Alpah, 9 v Kamniško-Savinjskih, po 4 pa v Karavankah in ostalih gorstvih (največji fotovoltaični sistem je na Triglavskem domu na Kredarici z 2980 Wp instalirane moči, sledi mu Koča na Loki pod Raduho z 2200 Wp), pa vetrni generatorji, s katerimi je opremljenih šest koč, sedem koč, ki so jim prej elektriko zagotavljali dizelski agregati, pa so priključili na električno omrežje.
Poleg tega je 17 koč opremljenih z malimi biološkimi čistilnimi napravami, osem pa jih ima suha stranišča. "Lani so bila z denarjem, ki ga za ekološko sanacijo planinskih koč namenjajo PZS, ministrstvo za okolje in prostor, športna fundacija in sama planinska društva, zgrajene male biološke čistilne naprave na Poštarski koči na Vršiču, koči na Grohotu pod Raduho in koči na Pikovem pod Peco, v sklopu popotresne obnove pa tudi na Domu na Komni. Junija letos so odprli malo čistilno napravo na planinski koči na Blegošu," pravi Danilo Sbrizaj.
Pri PZS nameravajo projekt Ekološka sanacija planinskih koč nadaljevati, saj so, tako ocenjujejo, šele na začetku poti. Zlasti pomembna bo v prihodnjih letih ureditev odvajanja odpadnih voda iz planinskih koč v Julijskih Alpah na območju, ki ga pokriva Triglavski narodni park. Ob tem opozarjajo na pomanjkanje denarja. Ministrstvo za okolje in prostor je doslej prispevalo le okoli 17 milijonov tolarjev (70.939 €) za tri male biološke čistilne naprave, pa tudi na ministrstvu za gospodarstvo ni pravega posluha, četudi so planinske koče in poti pomemben element turistične ponudbe.
In za konec - kakšna sploh bi bila z ekološkega vidika vzorna planinska koča? "Morala bi biti energetsko varčna - zgrajena iz novih materialov, po novih smernicah, obrnjena proti jugu, da bi sprejela čim več sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo elektrike, in z urejenim čiščenjem odpadnih voda," odgovarja Sbrizaj. "Takšne koče pri nas ni, saj ni bila v zadnjih letih zgrajena nobena. Z okoljskega vidika najbolje opremljena je planinska koča koča na Blegušu, ki so jo v zadnjih štirih letih povsem prenovili, priključili na električno omrežje in zgradili malo čistilno napravo, pa tudi Koča na Kriški gori," pravi Sbrizaj.
Tatjana Vrbnjak