Karikaturni (v)pogled na komentarje, komentatorje, njihovo število ...
Življenje je odrska igra in človek je igralec, ki igra vlogo v svojem trenutku in potem ga ni več slišati ...
F. K.
|
Predstavljajte si, kot da bi bil(i) nepristranski gledalec, ki sedi visoko gori na najvišji galeriji, lahko tudi gori, in zre na druge ljudi - več ali manj spretne igralce. Na odru igrajo starodavne, a vendar vedno nove burke in tragedije. Opazujem(o) značaje, gledam(o), kako čestokrat goli slučaj nanese na to ali ono, in neredkokdaj si zabeležim(o) kak prizor v svojo beležnico. Ne vzradoste nas niti najbolj smešni, ne razžaloste ter ne ganejo niti najbolj tragični momenti. Vedno ostanem(o) hladni, mrzli ...
Recimo, da človek ne ve ničesar, s čimer bi si pregnal dolgčas. Tedaj mu ne preostaja drugega, kot da postane dramatik. Snovi si ne bi iskal daleč od sebe, niti ne bi stikal po pozabljenih zapisih. Odprl bi samo svoje zapiske in Vam po vrsti nanizal, kar je videl ali slišal. Ne vem, če bi Vam igra ugajala. Morebiti bi Vam, morebiti tudi ne ...