Voščenka (2012/1) - Jasna Paladin: Gregor Šifrer iz Sp. Besnice svoj prosti čas najraje posveča delu v kranjski GRS, plezanju, teku, turnemu smučanju in kolesarjenju, domačini pa ga poznajo tudi po folklori in petju.
Gregor Šifrer je športnik po srcu, in čeprav takoj skromno pripomni, da je zgolj mali človek in da njegovo življenje res ni nič posebnega, se izkaže, da je dejavnosti, ki jim ob službi in drugih vsakodnevnih obveznostih posveča svojo energijo in prosti čas, kar nekaj.
Da mu je všeč šport, se je izkazalo že v osnovni šoli, ko je pet let treniral hokej. »V srednji šoli je nato sledilo obdobje, ko se mi je zdelo pomembno vse drugo, le šport ne, in sem kot dolgolasec raje poslušal metalsko glasbo. A tudi ta leta so minila in v začetku svojih dvajsetih sem nato dobil preblisk in se prvič povzpel na Triglav, kar pa se je izkazalo za začetek moje dolgoletne povezanosti s hribi,« pravi 36-letni Besničan, ki je po srednji šoli elektro smeri dokončal študij ruščine in zgodovine, zaposlen pa je v Iskratelu. Ker je s prijatelji po hribih hodil vse pogosteje in se sem in tja lotil tudi kakšne lažje plezalne smeri, se je odločil pridružiti alpinističnemu odseku kranjskega planinskega društva, a le zato, da bi se za lastne potrebe naučil rokovati z vrvjo, varovati in plezati. »Večjih ambicij v alpinizmu takrat nisem imel, a po desetletju druženja z gorniki so me v svoje vrste povabili kranjski gorski reševalci, eden od pogojev pa je bil tudi izpit za alpinista, ki sem ga opravil pred nekaj leti,« pravi in priznava, da vidnejših vzponov nima, prav tako ni bil na nobeni odpravi v tujih gorstvih, je pa za lastni užitek preplezal nekaj smeri po Evropi. Preprosto ima rad hribe, ki jih pozimi navdušeno odkriva tudi kot turni smučar.
Več kot deset let je bil tudi aktiven plesalec v Folklorni skupini Sava Kranj, s katero je obiskal tudi Kitajsko in Nepal, prav tam pa je pred dvema letoma preskočila iskrica ljubezni med njim in Tanjo, s katero se bosta kmalu poročila. »Večkrat se rad pošalim, da sem moral na drugi konec sveta, da sem spoznal punco iz Bitenj,« pravi Gregor, ki s Tanjo deli svojo ljubezen do hribov in športa. Aktiven plesalec zdaj ni več, saj za vse preprosto ni časa, je pa pred letom in pol odkril še enega od svojih talentov - petje. Čeprav ni nikdar prej pel v pevskem zboru, so ga člani KUD Sejalec povabili k sodelovanju pri spevoigri Kovačev študent, kjer je prevzel vlogo kovačevega sina Janeza. »Aleš Leben, ki si je zamislil izvedbo te spevoigre, meje slišal peti na šrangi pri sosedi in preprosto sem si rekel - zakaj pa ne,« se spominja te izkušnje, vendar zdaj ne poje nič več. Se je pa pred dnevi s soigralcema iz te igre udeležil teka trojk v Ljubljani, kjer so svojo ekipo, s katero so morali preteči devetindvajset kilometrov, poimenovali prav Kovačev študent. Tek je še eden od Gregorjevih priljubljenih športov in v prihodnjih letih si želi preteči tudi pravi maraton, a za to bo moral teku posvetiti še več časa.
To pa bo težko, saj se poleti rad usede tudi na kolo, s katerim je pred leti prekolesaril že Albanijo in Makedonijo, pa tudi jadranje pride na vrsto vsako leto. Bi v vseh teh dejavnostih lahko izpostavil tisto najljubšo? »Težko, saj sem aktiven na več področjih, nikjer pa ne izstopam. Saj ni časa za vse, pa tudi tekmovalen nisem prav preveč. Preprosto sledim svojim željam in ciljem. A vseeno mi hribi pomenijo največ. Tudi zato sem se letos še bolj posvetil delu v gorski reševalni službi in aktivnostim v okviru alpinističnega odseka, kar se mi zdi, da bo ostalo moja stalnica povezanosti s športom. Kot gorski reševalci moramo biti namreč ves čas dobro fizično in psihično pripravljeni,« še zaključi Gregor Šifrer.
Jasna Paladin