Večer, Slovenija - Aleš Mišič: Več kot polovica slovenskih smučarskih centrov ima samo eno napravo.
V Sloveniji je 228 žičniških naprav s skupno zmogljivostjo 174.000 oseb na uro, žičniški centri pa skupaj premorejo skoraj 300 smučarskih prog skupne dolžine okoli 200 kilometrov. Po podatkih iz Strategije izgradnje žičniških sistemov v Sloveniji, ki je upoštevala predvsem naravne danosti (končno poročilo je iz maja 2008), je velika večina žičniških centrov (60 odstotkov) opremljena samo z eno napravo, kar 24 odstotkov jih ponuja do štiri naprave in samo 16 odstotkov smučarskih središč omogoča raznoliko žičniško ponudbo, več kot pet žičniških naprav, in primerno velikost smučišča z več kot pet kilometrov prog.
V Sloveniji imamo eno tirno vzpenjačo, pet nihalk, pet krožnih kabinskih žičnic, 41 sedežnic in 176 vlečnic. Strategija navaja, da trendi razvoja žičniških centrov kažejo, da se pretežno zastarele vlečnice zamenjujejo s sodobnimi žičniškimi napravami večje zmogljivosti, s čimer se izboljšuje ponudba smučarskih naprav in se zagotavlja evropsko primerljiva kakovost slovenskih žičniških sistemov. Imamo samo sedem odstotkov centrov, kjer lahko naprave na uro prepeljejo več kot 7000 oseb, kar 83 odstotkov pa je takih, kjer je urna zmogljivost manjša kot 3000 oseb.
Na slovenskih smučiščih so bile prve žičniške naprave postavljene ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let. Najstarejšo med njimi, mariborsko gondolsko žičnico, so lani zamenjali z novo osemsedežno, Kanin je v tej zimi dobil novo nihalko, s katero so povezali smučišči na naši in italijanski strani. V letu 2008 so na Mariborskem Pohorju na sektorju Areh pognali novo šestsedežnico Pisker II in štirisedežnico Tiha Dolina na Krvavcu. Med skoraj povsem novimi napravami sta tudi štirisedežnici Kekec in Brunarica v Kranjski Gori, ki so ju postavili v letu 2006, tako kot štirisedežnico Kaštivnik na Kopah, v tem letu je Mariborsko Pohorje dobilo novo štirisedežnico Poštela, Krvavec šestsedežnico Vrh Krvavca, Stari vrh pa šestsedežnico z ogrevanjem. Med zanimivejšimi oziroma popularnejšimi napravami v Sloveniji so še dvosedežnica Zvoh na Krvavcu (leta 1982 so namestili rabljeno in jo pred zadnjo sezono obnovili), štirisedežnica Vitranc I (2005) in štirisedežnica Podkoren (2003) v Kranjski Gori, štirisedežnica Jurgovo I na Rogli (1996), Orlove glave na Voglu (2007), trisedežnica Skripi na Kaninu (1981), dvosedežnice Kobla I (1975), Kobla II (1977), Kobla III (1981, dvosedežnica Radvanje na Mariborskem Pohorju 1992 - rabljena naprava) in dvosedežnica Zadnji Vogel na Voglu (leta 1992 so prav tako namestili staro napravo).
Najstarejše žičniške naprave v Sloveniji so nihalka na Veliko planino (1963) ter enosedežnice Španov vrh (mariborska Metalna jo je postavila leta 1964, vendar smučišče več ne obratuje), Šija na Voglu (1966) in Gospinca na Krvavcu (1966).
Aleš Mišič