Večer, Narava: Travnata Golica je predvsem spomladi ena najbolj priljubljenih izletniških točk
Narcise pod Golico spet vabijo
Travnata Golica je predvsem spomladi ena najbolj priljubljenih izletniških točk, pa ne samo v Karavankah, ampak v vsem slovenskem gorovju
Golico ali priljubljeno zeleno travnato goro sestavljata dva vrhova: Osrednji vrh je Visoka Golica, 1835 metrov, vzhodni vrh pa je nekoliko nižji, 1784 metrov. Gora je znana po lepem razgledu na Julijske Alpe in Koroško.
Najbolj znana lastnost Golice pa so narcise, ki v maju pobelijo vznožje gore in privabijo trume planincev. Narcise do samega vrha ne sežejo, zaradi bolj strmega pobočja pa jih ne najdemo niti na koroški strani, kjer so pobočja porasla z grmovjem.
Vzpon na Golico začnete na Planini pod Golico, ki leži visoko na južnih pobočjih; do vasice vodi asfaltirana cesta z Jesenic, dolga pet kilometrov. Do vrha vodi lahka pot, ki vam bo vzela dobre tri ure časa, odvisno od tega, koliko časa boste namenili opazovanju in občudovanju narave.
Gorenjsko avtocesto zapustite pri izvozu Hrušica. Če izberete izvoz Lipce/Jesenice, vas čaka počasna vožnja skozi mesto, kjer zavijete desno, proti Jesenicam in pri tretjem semaforju levo, proti Planini pod Golico. Če boste do tega križišča prišli s Hrušice, boste levo pred seboj morda opazili zaraščen kažipot, če se boste na Jesenice pripeljali iz kranjske smeri, pa vas prav tako čaka zaraščena planinska tabla.
Ozka asfaltna cesta proti Planini pod Golico se začne strmo vzpenjati. Na vseh večjih križiščih so kažipoti dobro vidni. Na Planini pod Golico se držite desne ceste, ki se blago vzpenja. Sredi vasi je križišče s planinskimi kažipoti, tu se usmerite desno. Po nekaj metrih boste na levi opazili Dom pod Golico, za njim pa veliko parkirišče, kjer pustite avto. Prve narcise se pojavijo že pred vasjo, travniki v vasi pa so polni nežnih, kimajočih belih cvetov z rdeče obrobljenimi venčki.
Če gremo peš
Pot proti Golici vodi najprej skozi vas po asfaltni cesti; ta se takoj za vasjo spremeni v dobro vzdrževano makadamsko cesto, ki vas po slabem kilometru pripelje do zaselka Betel. Tudi tam je manjše parkirišče, ki pa bo konec tedna verjetno zasedeno. Pred Betelom se lahko odločite, ali se boste na Golico povzpeli po krajši poti pod tovorno žičnico ali po precej daljši, a bolj položni čez planino Markljev rovt.
Če se boste odločili za krajšo, zavijte levo, na asfalt, ki se strmo dviga med hišami. Pred zadnjimi hišami nas markacije usmerijo desno in po nekaj minutah pripeljejo do Fenca, kjer se lahko tudi okrepčate.
Za Fencem zavijete desno, na dobro uhojeno pot čez travnik. Tu boste videli kar precej narcis, pravo bogastvo pa vas čaka le nekaj metrov dlje, ko od markirane poti zavijete levo, na sosednji travnik.
Markacije vas kmalu povedejo v smrekov gozd, kjer se dobro uhojena steza najprej počasi dviga po precej mokrem pobočju, nato pa postane bolj strma in pripelje do makadamske ceste, nad katero je spodnja postaja tovorne žičnice. Planinska pot do Koče pod Golico se od tod vzpenja naprej proti desni, v levo pa se odcepi zahtevnejša pot.
URŠKA ŠPROGAR