Janez Pikon: Čaroben prizor nudi bistriško polje ponoči, le črne sence delavcev begajo kakor strahovi po obširnem prostoru in ga razsvetljuje bela električna luč. 
Prva nesreča pri gradnji in vrtanju Bohinjskega predora se je zgodila v četrtek, 11. decembra 1902, ko je delavec Demetrij Stanojko iz Podržikonja v Macedoniji. Prišel po svoji lastni neprevidnosti med dva voza. Zmečkala sta mu levo nogo, naslednji dan je žal umrl, zapustivši v svoji domovini vdovo in dva nedoletna otroka. Približno 200 Macedoncev stanuje v barakah, koje jim je podjetništvo napravilo v bližini predora in ob Hotelu Pošta pri Gasilskem domu na Bohinjski Bistrici.
To so dobri, ubogi ljudje, zares slovanska raja! Le z žalostjo govore o svoji domovini, kjer jim kruto gospodari Turčin in le z veseljem pozdravljamo srečno idejo, da so se jeli zanimati za dogodke v Macedoniji tudi naši poslanci.
Vpisani vsi ponesrečeni delavci v času gradnje Bohinjskega predora iz smeri Bohinjska Bistrica in Podbrdo v letih od 1902 do 1906. Obeležje na Bohinjski Bistrici in v Podbrdu, ter zapiski v arhivih župnišč na Bohinjski Bistrici in Srednji vasi z imeni in priimki, ter narodnost delavcev, ki so gradili Bohinjski predor.
Vir: časnik Slovenec: iz Bohinjske Bistrice se nam piše v ponedeljek, 22. decembra 1902
Janez Pikon