Nekaj starejših novic o dobrih vzponih, sicer pa slabo vreme in celo nevihte
Novice iz Patagonije
Vreme je slabo. Še slabše kot vreme po katerem je Patagonija poznana. Minulo noč smo doživeli namreč
konec sveta. Celo noč je nad Chaltenom in Calafatami divjala huda nevihta. Strele in grmenje, ki ga tudi starjši prebivalci Chaltena ne pomnijo. Baje je edino leta 2001 nekajkrat pobliskalo a minula noč je bila podobna najhujšim vročinskim nevihtam v Evropi. Rajši nismo mislili na to kako bi bilo to noč kje visoko v Fitz Royu ali Torreju. Kakorkoli, danes sušimo mokre stvari in zaman iščemo sled visokega pritiska na vremenskih kartah. Kot že ničkolikokrat ponavljamo zlajnano mantro: "Nunka mas, prekleta Patagonija!!"
Sicer je bilo v prvem lepem vremenu v prvih dneh januarja, prvem oknu po več kot mescu dni dolgem deževju, opravljenih nekaj odličnih vzponov. Najboljšega med njimi sta opravila Kelly Cordes in Collin, pozabil sem priimek. Povezala sta smer Los Tiempos perdidos naveze Marsigny – Parkin in zgornji del Ferrarijeve smeri do vrha Cerro Torreja. Naveza Marsigny – Parkin je vzpon v žlebu v levem delu južne stene Torreja zaključila na sedlu, v viharju sestopila na drugo stran na Celinski led in po desetih dneh epopejo zaključila v Chaltenu. Za vzpon sta leta 1994 dobila Zlati cepin. Od takrat dalje je bil samo en resnejši poizkus podaljšanja smeri do vrha po Ferrariju. Tokrat je Američanoma vzpon uspel v odličnim razmerah. Marsigny Parkin v osmih urah, nekaj ur dremanja sredi Ferrarija, vrh v dopoldanskih urah.
Odlične razmere sta imeli tudi navezi v Supercanaleti. Smer sta ponovila Španca, brata Pou, ki imata očitno dovolj športnega plezanja in sta že drugo leto zapored v Patagoniji in dva Američana. V Poincenotu sta dva Američana preplezala novo smer v južni steni. Nekaj navez je priplezalo na Fitz Roy po Franco Argentini.
Chalten se v teh dneh polni s plezalci. Prihajajo tudi Slovenci trenutno nas je že šest.
Lep pozdrav!
Tomaž Jakofčič