Savinjske novice št. 49. 07: Intervju: Lojze Gluk, načelnik odseka za propagando in odseka za varstvo gorske narave PD Gornji Grad.
Lojze Gluk zase pravi, da bi brez narave težko shajal, prav tako pa tudi brez dela z ljudmi. Ljubi izzive in neprestano dogajanje. Zato ni naključje, da je svoj poklic ter prosti čas povezal prav z naravo in ljudmi. Kot načelnik odseka za propagando ter odseka za varstvo gorske narave pri gornjegrajskem planinskem društvu pa dodaja tudi svoj kamenček v mozaik ohranjanja našega okolja in prostora, kjer živimo. Opaža, da se ljudje kljub vse večjim možnostim še premalo aktivno vključujejo v odločanje o rabi prostora, kljub temu daje od pravilne rabe odvisno njihovo vsakodnevno življenje, počutje in tudi zdravje.
- In kakšna je naša naloga pri tem?
V času, ko kapital in ekonomski interesi z velikimi koraki prodirajo tudi na podeželje, je še toliko bolj potrebno razmišljanje o prihodnosti ter o razvoju prostora, v katerem živimo. Čas nedvomno prinaša spremembe, tem ni mogoče uiti. Naša naloga pa je, da znamo spremembe sprejemati, jih izbirati in usmerjati na takšen način, da bomo v čim manjši meri zmanjšali kvaliteto prostora in našega bivanja.
- Posegamo tudi v gorski prostor?
Da, tudi gorski prostor doživlja spremembe in čedalje večje obremenitve kot so večji pojavi motoriziranega prometa, tudi v zimskem času, onesnaževanje, posegi v prostor, izkoriščanje gozdov in zemljišč, povečevanje množičnosti obiska gora, hrup, erozijo, plazovi ... Še posebej so takšne obremenitve prostora prisotne na področjih, kjer se prepleta več rab prostora oziroma obstojajo različni interesi za njegovo rabo.
- Kakšen pa je pomen gorskega prostora za ljudi v naši dolini?
V preteklosti je imel gorski prostor za življenje ljudi na področju Zgornje Savinjske doline velik pomen. Raba prostora seje s časom spremenila, pomen prostora pa postaja čedalje bolj vsestranski. Pretežno gozdnata ter s planinami in celki posejana krajina je pomembna za pridobivanja lesa, varovanje tal pred erozijo, za izboljšanje bivalnega okolja. Je rezervoar vodnih virov, primerna za lov, nabiranje gozdnih sadežev, za planinsko pašništvo, za rekreacijo in turizem, za planinarjenje, ohranjanje redkih ter ogroženih živalskih in rastlinskih vrst itd.
- Prihaja pri tem do navzkrižja interesov in zakaj?
Kljub temu da gorska področja pri nas večini primerov zaenkrat niso preveč problematična, pa je lahko hitro drugače, v kolikor razvoj prostora ne bo usklajen med različnimi uporabniki prostora. Do navzkrižij interesov pogosto prihaja zaredi pomanjkanja medsebojnega sodelovanja ter komunikacije oziroma pomanjkljivega znanja o pogledih in interesih med različnimi uporabniki prostora; lastniki gozdov in zemljišč, lovci, pašnimi skupnostmi, lokalnimi skupnostmi, državo, javnimi službami kot sat zavod za gozdove in zavod za varstvo narave ter drugi.
- Smo se v preteklosti tudi Zgornjesavinjčani soočili s takšnim primerom?
Slab primer sodelovanja med uporabniki prostora je bila s strani države načrtovana gradnja radarjev na Menini pred 11 leti, ko se je v postopkih upravljanja s prostorom lokalno javnost skoraj popolnoma izključilo. Takrat je bilo potrebno vložiti veliko napora, da smo uspeli prepričati državo, da na Menini radarjev ne želimo. Dolgoročen pogled je zmagal nad kratkoročnim. Prevladalo je zavedanje, da bi s tem Menina več izgubila, kot pridobila.
-Pomanjkanje informacij, oziroma nepripravljenost na dialoge imajo posledice?
Pomembno je, da se ob nameravanih posegih v prostor vzpostavi dialog med uporabniki prostora že na začetku – v fazi načrtovanja in ne šele tik pred izvedbo posegov v prostor. Ljudje morajo med sabo sodelovati. Zaradi pomanjkanja informacij ter dialoga med uporabniki prostora so propadli številni nameravani projekti, ki pa so v fazi priprave zahtevali veliko časa in denarja. Vnaprejšnje zavračanje novih dejavnosti in vsebin tudi ni prava pot. 0 vsem se je potrebno pogovarjati in dogovarjati preden nastanejo konflikti. Bolje je namreč preprečevati, kot zdraviti.
- Kako sami pridemo do informacij in se vključimo v proces odločanja?
K aktivni udeležbi javnosti pri odločanju ter dostopu javnosti do informacij nas obvezuje in nam daje pravico Aarhuška konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. Pravno osnovo nam daje tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ... Kljub temu se ljudje še premalo zavedamo pomena vključevanja v procese načrtovanja in odločanja.
-In kako lahko to spremenimo?
Naravo in okolje moramo ohraniti tudi za prihodnje rodove, kar po lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh uporabnikov prostora in usklajenim trajnostnim razvojem. Taje namreč tisti, ki potrebe, interese in cilje uporabnikov prostora zadovoljuje v takšni obliki, ki ne škoduje naslednjim generacijam, oziroma ne poslabša okolja. Naravo smo si “izposodili od naših potomcev”, zato morama z njo ravnati odgovorno.
- K temu boste pripomogli tudi v gornjegrajskem planinskem društvu?
Z željo po čimbolj usklajenem sobivanju različnih rab prostora ter dialogom med različnimi uporabniki prostora v Planinskem društvu Gornji Grad organiziramo javni posvet o Menini.
Marija Šukalo