Gamsi bodo dobili družbo
Divje ovce se vračajo v tolminske hribe — Novi prebivalci na zapuščenih travnikih — Dolg do narave
Dan se je nagibal k večeru, ko smo po ozki poti grizli strmi planini Sleme in Lahonjo pod Jalovnikom in Kobiljo glavo. Pavle je nosil koruzo, midva s Tonetom fotografski kameri in žganje. Ko smo med prvim predahom lovili sapo, smo zapeli: »Pozimi pa rožice ne cveto...«. Pesmi, starim izročilom in vremenskim navadam so kljubovali zvončki in za ta letni čas toplo vreme.
Na Repih, ki se zajeda v skalovje Jalovnika, smo si »privezali dušo«, da se obvarujemo prehlada. Samotna valovita planina je dajala videz urejenosti: na začetku senik in na' robu do skal poldrugi hektar ograjen prostor z mladimi zaporniki, ki bodo svobodni, ko se bodo navadili nove okolice. divje, grobo ponašanje. V skladu z zakoni narave. Gre za posebni zapor, kjer bi naj sedaj krotke ovce postale divje. Takrat se jim bo pisalo: »Ovis musimon«, mufloni ali divje ovce.
Novi gorski prebivalci
Gorska naselja na Tolminskem so prazna. Ljudje in domače živali se selijo v dolino. Za nekoč urejenimi naselji in pokošenimi senožeti, ki so segali do 1600 metrov nad morjem, ostanejo podrtije, nepokošena trava, grmičevje in drug gorski plevel. Tajnik ljubljanske lovske družine Pavle Kogoj pravi, da so petnajst mladih muflonov kupili zaradi tega, ker imajo 5137 hektarjev lovne površine z malo divjadi. Poleg tega se bodo divje ovce pasle na za puščenih senožetih, uničevale gorski plevel, ki se je tukaj razrasel.
Muflone so na planine nad Ljubinjem naselili v jeseni. Letos jih bodo kupili še deset. Predvidevajo, da bo čez tri leta, ko se bo sedanja čreda razmnožila, na Repih in Lahonji »gospodarilo« 80 divjih ovc.
Selitev z otokov na celino
Pavle Kogoj je odprl vrata ograje in v krmišče nasul nekaj kilogramov koruze. Za ograjo, ki je oddaljena pet metrov od krmišča, smo čakali nekaj minut. Najprej sta se približala štiriletna ovna z lepo zakrivljenimi rogovi. Ko sta se najedla, so ju pri večerji zamenjali mlajši člani črede.
Nato smo se pogovarjali o muflonih. Nekoč so kolonije divjih ovc živele od Baltika do Sredozemlja. Najbolj so se ohranile na Korziki in Sardiniji, pri nas pa na Brionih. Od tu so pripeljali mlade ovce na severno Primorsko. Muflone so naselili tudi na štajerskem Boču in v primorskih loviščih. V okolici Mosta na Soči in v Trnovskem gozdu.
Poldrugi milijon za zlato trofejo
Ko je muflon star šest let, se za njim začne lov. Živi do 16 let in je pri izbiri jedil nika skromen. Hrani se s travami, ki jih druge živali ne jedo. Meso divje ovce je poceni. Za kilogram je treba odšteti 15 dinarjev. Dragoceno je rogovje. Zlata trofeja stane 15.000, srebrna 12.000 in bronasta do 9000 dinarjev. Lovska zveza Slovenije ocenjuje, da je nova domovina muflonov na ljubinjskih planinah ugodna za razvoj te divjadi. Spomladi bodo lovci v ograjenem prostoru pod Jalovnikom posadili fižol, zelje in peso, da ovce ne bi iskale hrane na njivah in v dolini.
Gams se je polenil
V primerjavi s pomurskimi lovišči so primorska skromnejša po številu, bogatejša pa po vrstah divjadi. V tolminski občini je 500 lovcev, ki so vključeni v 14 lovskih družin. V ljubinjski družini je 46 lovcev; lani so uplenili 40 srnjakov, 10 gamsov, 40 lisic, nekaj zajcev, fazanov, kun, divjih prašičev in petelinov. Za lovni turizem so namenili le enega srnjaka.
Pred desetletji sta bili na Tolminskem razviti reja ovac in koz. Po vojni so prepovedali rejo koz, ker so zlasti na Bovškem uničevale mlada drevesa. Kasneje so prenehali rediti tudi ovce.
Ostal je sorodnik koze - gams ali divji kozel, ki po meni največje bogastvo predalpskih in alpskih lovišč na severnem Primorskem. V zadnjih letih se je gams polenil. Bojda zaradi tega, ker že dve desetletji na Tolminskem ne živi njegov sorodnik - domači kozel.
Lovci pravijo, da bo lenega gamsa spravil k sebi muflon. Divje planine in gore zahtevajo divje življenje.
PETER POTOČNIK