Med Grintovci
Bežno sporočilo, je na zaslonček prineslo novičko, da je pot na Okrešelj zaprta. Brv je odneslo. ---->
(opomba na povezavo: zgornja tabla na Pastirski poti "pravi", da je tudi tam pot zaprta)
Letos sem pa že toliko preskakal čez hudournike, s skale na skalo, da je skrb o podrti brvi res kar odveč. Potem se pa še na kraju pokaže, da je brv res nagnjena, a vseeno omogoča prehod.
Ker so poletni dnevi prevroči, skoraj neprimerni za hojo po hribih, je sedanje stanje glede tega precej boljše. Tistih nekaj ljudi, ki je čez vikend shodilo sneg na poti, je opravilo svoje. Po mrzli noči je v stopinjah nastal led. Pot mimo in nad slapom Rinke je tudi brez ledu zahtevna, kot vse obvodne poti in ceste. Zahtevne so za vzdrževanje. Voda, ki letos malo bolj razkazuje svojo moč, je obvladovalka prostora. Tradicionalna in povsem priročna gradbena materiala: kamen in les so včasih znali bolje obdelovati in zlagati.
Na Okrešlju je kar precejšnje naselje, a že spodaj v Logarjevi dolini in tudi v Solčavi nimajo navade, da bi na hiše pribijali tiste tradicionalne rdeče tablice s številko in spodaj navedenim krajem. Največja stavba je seveda dom, poimenovan po zanimivem Avstrijcu, ki se je dobro razumel s Slovenci. Njegovo legendarno "odkrivanje" Grintovcev je tesno povezano s številnimi zadevami. Pota, ki so jih takrat nadelovali, so bila lepa in zgled, ki pa žal ni več aktualen. Prav tako so skromne koče veliko bolj pri srcu preprostemu narodu in tudi turisti se v njih dobro počutijo. V Franciji so letos "na novo" postavili znamenito zavetišče Charpoua na južni strani Aiguille Vertte in ob res lepi granitni špici M. Druja. Kočo so restavrirali, postavili v enaki velikosti in obliki. Preprosto se je včasih treba vprašati: zakaj bi delali nekaj večjega?
Severne stene Grintovcev, obsijane od sonca, ki se pripelje med Krofičko in Ojstrico, najprej zažarijo v rumenem, potem pa zableščijo odete v čisto belino. Ni potrebno dolgo čakati, da v jutranje sonce obrnjeni steni Križa zaropota. Prvi plazovi so s seboj vzeli kamenje in očistili pot, tako kot voda struge. Naslednji pa so bili tišji, a lepši ... Izpod turskega Srca, od daleč, je lepo opazovati plazove.
Spodaj v Solčavi se hitro najde precej zanimivih ljudi. Oskrbnica z Orlovega gnezda je kar rada povedala, da so markacisti povešeno brv že pogledali in pripravili načrt za popravilo. Prav tako je povedala, da je pa sedaj obisk turistov tudi ob vikendih že boren. Čaj in kava, ki ga je skuhala žena znanega alpinista, postrežena v skodelicah, ki jih je podaril Aleš Kunaver, pa so bila ob pogovorih še boljša ...