Ona, 30.08.05, Med seboj - Martina Kališek: njegovi podvigi so ekstremistični, pa tudi egocentrični
Pošta Med seboj
Reševanje Humarja
Kot običajno sem tudi v predzadnji številki One prebrala uvodnik in se želim pridružiti mnenju gospe Peternel Pečauer glede medijskega pokrivanja vzpona in reševanja našega alpinista Tomaža Humarja, še bolj pa z vašim (retoričnim) vprašanjem, kako so se ob Humarjevi izjavi, da »Zgodba še ni končana«, pa tudi ves čas pred tem počutili njegovi domači.
Strinjam se z mnenjem, da so Humarjevi podvigi ekstremistični, dodala pa bi, da so tudi egocentrični. Menim, da taki ekstremisti ne bi smeli imeti družine. Verjamem, da Humarjeva žena podpira njegove podvige (ali pa to vsaj verjame oziroma izjavlja za javnost). Kako situacije, kakršna je bila ta v Rupalski steni, rešuje pri sebi, je njena stvar. Ni pa to stvar Humarjevih otrok, ki si tega niso sami zavestno izbrali – zato ni prav, da so primorani biti v strahu in stiskah že kot otroci, ki si stvari ne znajo pojasniti, in vse to zaradi ekstremističnih idej in nevarnih podvigov svojega očeta. Pravilno je vprašanje v uvodniku: »Se je Tomaž vprašal?« Se je vprašal, ali njegovi otroci to razumejo, ali trepetajo zanj in ali se sprašujejo, zakaj je to potrebno?
Oprostite, ampak meni se to ne zdi junaško!
Martina Kališek, Vrhnika