Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ostri grebeni in prepadne stene

Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Karavanke, naše najdaljše gorovje, raztezajoče se od Trbiža na zahodu do Slovenj Gradca na vzhodu, se sicer po višinskih rekordih ne morejo meriti z Julijci ali Grintovci, zato pa imajo v svojih nedrjih obilo vsakršnih presenečenj.

Seveda je tukaj največ takih vrhov, ki s svojimi ostrimi grebeni in prepadnimi stenami vznemirjajo zagnana gorniška srca, pravo bogastvo te dolge gorske gmote pa so zaobljena slemena, ki marsikje komaj segajo nad gozdno mejo in so samotna, leto in dan ogrnjena s plaščem miru in tišine. S tem dragocenim bogastvom so Karavanke najbolj radodarne na zahodu, najbolj ljubek svet na meji med najviše segajočimi pašniki in najgloblje v gozdove segajočimi skalnimi melišči pa stoji v naročju elegantne Kepe in mogočnega karavanškega prvaka Stola. Vabljivejša v že tako vabljivem okolju je južna in zahodna gorenjska plat nad sončno Gornjesavsko dolino, resnejši, bolj strog obraz pa ti karavanški obronki razkazujejo koroškemu Rožu. Zato pa na tej in oni strani teh gora še vedno utripa slovensko srce in se neguje slovenska beseda. Karavanke kot meja? Politično in ideološko - da, narodnostno pa Slovencev v vsej dolgi zgodovini niso razdeljevale. Tudi našim slemenom je pri krstu stala Koroška.
Slemena nad Grajšico

Z juga se bomo k njim podali s Srednjega vrha nad Gozdom Martuljkom. Pot (gozdna cesta) nas bo popeljala v ozek in globok kanjon hudournega potoka Hladnika tja do lovske koče v idilični dolinici Za Lepim vrhom. Na severnem obzorju bomo zrli v visoke strmali Belih peči in tam zadaj le slutili priostren vrh Trupejevega poldneva, vzhodna obzorja bodo polna temnih gmot Visokega vrha, Mojstrovice in Tišlerice, naša slemena pa se bodo našim željnim pogledom skrivala za poraščenimi južnimi obronki Macesnovega roba in Murnovca.

Nad lovsko kočo nas leva pot skozi grapasto Žlebnico pripelje v naročje Trupejevemu poldnevu (1931 metrov), ki mu s sedelca pod Belimi pečmi stopimo na vrh po strmi, neoznačeni stezici, skozi desni dolinski zatrep pa se bomo vzpeli na visoko planino Grajšico, ki kot visokogorski amfiteater okrog sebe zgnete spletišče vrhov, razprostranjenih med priostrenima glavama Trupejevega poldneva na zahodu in veličastne Kepe na vzhodu, od katere vso to visokogorsko pravljico loči globoka zareza sedla Sedlič. Na Grajšici imamo tik nad sabo, na severnem obzorju, zaobljeno Krešišče (1831 metrov) z golimi južnimi boki, ki jim ob pogledu na njih na vse strune zaigra turno smučarsko srce. Vzpon tja gor je prepuščen slehernikovi domišljiji. Zahodneje stoječega Maloškega poldneva (1824 metrov) se je najbolj modro lotiti kar po grebenu s Krešišča, koder med zelenim goščavjem vodi uhojena stezica, lahko pa že na Grajšici zavijemo na sedelce v severnem Murnovčevem grebenu (od tod velja stopiti na razgledov bogati, kopati vrh Murnovca, 1867 metrov) in od tam po zložni poti skozi redek macesnov gozd na vrh.

Zahodni obronki Karavank so eno samo žlahtno razgledišče, od koder na jugu vidimo vse najvišje v Vzhodnih in Zahodnih Julijcih kot na dlani, na oddaljenem zahodnem obzorju kipi v nebo valovje gora Dolomitov, bližji in bolj domači pa so nam vrhovi Karnijskih Alp. Na severnem obzorju se vse blešči od zasneženih tritisočakov Visokih Tur, globoko spodaj, pod našimi nogami, pa v zimskih osojah pod severnimi karavanškimi bregovi leži "slovenska zibelka - Korotan", Koroška s svojo Ziljo, Rožem in Podjuno tam na vzhodu, pod Obirjem. Tudi s te, severne strani, je na naše gorovje, ki so mu tamkajšnji ljudje dali ta blago zveneča slovenska imena, speljanih nekaj lepih, označenih poti, predvsem tisti od nekdanje kmetije Bukovnik (danes penzion Baumgartner) in od gostilne Pri Iljču (Illitschhöhe) nad Baškim jezerom.


Lahke, vendar neoznačene poti

Poti v tem koncu, razen tiste na vrh Trupejevega poldneva, ki je tik pod vrhom nekoliko izpostavljena, so lahke, vendar neoznačene, zato moramo biti pri iskanju prehodov previdni in pozorni. Planinskih koč in zavetišč tukaj ni, lovski koči v Železnici in Hladniku pa sta tesno zaprti. V zdajšnjih razmerah (globok sneg, zameti ...


Mitja Košir

www.dnevnik.si/  22.12.2010

(Foto: Mitja Košir)

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79796