PodSteno.si - Matjaž Jeran: Aprilsko vreme nam je zadnji konec tedna pošteno prikrojilo načrte. Pristali smo na dvodnevnem obisku pri Silvu Karu v Ospu - Domen Škofic splezal Halupco (9a)
Našim otrokom se je dopadla vaška scena, le sosedov pesjan Špric je bil malo prebesen ... Prvi dan smo plezali plate za vasjo, prava pomladanska idila.
V nedeljo, 22. aprila, pa smo si razširjali previsna obzorja v plezališču pod Pajkovo streho, globoko pod veliko osapsko steno. Bilo je noro dobro. Nedeljski dopoldanski dež je pospešil naš dostop pod previse in kapnike Pajkove strehe. S Tinco (Tina di Batista, profesionalna alpinistka in gorska vodnica), njeno hči Ulo, našo Izo in Nejcem ter mamico Alenko ter mojo malenkostjo smo v plezališče prišli že pošteno naviti.
Včeraj se nismo držali nazaj, tega ne znamo, odrasli smo imeli roke do tal. Mladina je bila zelo zagreta za akcijo. Plezališče spominja na ogromen peskovnik, oglašajo se ptiči, netopirji in plezalci (zlasti kadar padejo). Ogreli smo se v klasični poki, nadaljevali z uvodom v legendarno Gobo in kmalu negodovali nad novimi še neočiščenimi smermi na levo od tržaške, dva 7a-ja ... pazi padam, s šalco v roki.
Že ob prihodu smo zaznali gorenjsko super navezo, moja bivša varovanca, Škofčija in Čačota, zdaj sta prišla še Saša in Jernej, tudi nekdanja varovanca, pa Matic in Karmen, tu sta še Alen in Livia iz Sicilije. Kmalu nas je bilo skupaj kakih 15.
Medtem se je nekajkrat ulil dež in pokazalo sonce, kdaj je pihnil veter in nas zasul s prahom ... Otroci so lopatkali, raziskovali jamo, nam pojedli vso malico in se kdaj tudi malo pometali v prah, se povaljali in rajali. Medtem ko smo plezali resnično lepe kapničaste smerce kot je npr. Pikapoka, se je šov na dnu jame nadaljeval. Domen Škofic - Škofči je začel s svojim današnjim tretjim poizkusom v Halupci. Naš Nejc je spuščal navijaške dimne bombe, prišel je kolega Jure Bečan in vsi skupaj smo navijali med vzponom v epski ok. 30 metrski smeri, ki se vije čez strop, ki so mu včasih rekli Pajkova streha.
Kot se za odličnega modernega frikota spodobi so se vrstili dinamci, zastavce, kriki, tudi počitki niso manjkali in tako je mladi mož z glasnim dihanjem plezal proti lažjemu svetu, ki je namesto čistega stropa le še kakih 30° previsen! Odrasli smo medtem navijali, mali dekleti sta se valajli po mivki in malo tepli, velika dekleta so plezala za boljšo formo, ... skratka živeljenje je nemoteno teklo dalje ... potem je Domen vpel sidrišče in bil zelo vesel.
Ko je prišel dol je povedal, da je splezal tole 9a v 6. poizkusu! Da jo je navrtal Bečko veliki, soplezal Sovič, ponovil Ondra in tudi Bečko. Potem je, še preden se je sezul, pokazal nov projekt, 9a+, ne bom velik razlagal, 170 gibov v stropu!, živa bolnica, pardon izrazu. Nato sem naredil le še portret svojega nekdanjega varovanca in odkorakal v svetlejši manj previsen del jame.
V dveh desetletjih odkar plezam, sem videl veliko, treniral in poučeval mnogo talentov. Tak talent se zgodi redko, izjemna kombinacija telesa in duha! Domen dobro pili svojo nadarjenost in iz oči še vedno seka ista pristna gorenska navihanost. Kam bo to šlo, naj leta za plezalca šele pridejo!?
Naredili smo še strečing, pospravili goro vsega kar smo imeli in z mladino na ramenih in sestopili v vas. Otroci so mirno zaspali, super s(m)o se imeli. V kopalnici imamo nanose mivke, roke imam še vedno otečene in elektrificirane, toliko dobrega plezanj v dveh dneh in biti del tako kul scene kot je bila včeraj, pa že dolgo ne.
Se vidimo pod steno.
Matjaž Jeran