Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pet posredovanj v enem popoldnevu

GRS Tolmin - Miljko Lesjak: Pregovor pravi, da ko ima hudič mlade, nima samo enega. Tako nekako je bilo v četrtek, 21. aprila 2011, ko se je malo po dvanajsti uri začelo.

Takoj po vzletu z vzletišča na Kobali je sunek vetra nemškemu jadralnemu padalcu zaprl del padala. Padel je pobočje in si pri tem zlomil gleženj. Padalci so poklicali na 112 in zaprosili za reševanje. Reševalci Postaje GRS Tolmin smo se takoj z vso potrebno opremo odpeljali na kraj nezgode. Poškodovanemu padalcu smo oskrbeli in imobilizirali poškodbo, nato pa ga na zajemalnih nosilih prenesli vrh vzletišča.

Še med transportom ponesrečenega smo na drugem koncu vzletišča opazovali jadralnega padalca, ki je poskušal vzleteti. Takoj po vzletu mu je sunek vetra zaprl stranski del padala, nato pa je z višine desetih metrov  padel na strmo pobočje pod vzletiščem. Češki državljan se je pri padcu huje telesno poškodoval. Nekaj reševalcev mu je takoj odšlo na pomoč, drugi smo s pomočjo padalcev dokončali transport prvega. Pri njem smo počakali do prihoda ekipe NMP ZD Tolmin, ki je prevzela skrb zanj in ga namestila v reševalno vozilo. Drugemu ponesrečencu smo oskrbeli rane, ga imobilizirali in na zajemalnih vozilih prenesli do reševalnega vozila. Tu ga je lahko pregledala tudi zdravnica. Zaradi hudih poškodb smo za posredovanje zaprosili tudi dežurno ekipo helikopterja SV z zdravnikom.

Med čakanjem na prihod helikopterja je prišlo še do ene nesreče na vzletišču. Sunek vetra je med vzletom zaprl padalo češki jadralni padalki. Z višine okoli 20 m je padla na kolovozno pot na jugozahodni strani pobočja. Tudi ta je pri padcu utrpela hude telesne poškodbe. Skupaj z ekipo NMP smo jo na kraju oskrbeli, namestili na zajemalna nosila ter prenesli na vrh vzletišča, kjer je počakala na prihod helikopterja SV.

Po pristanku helikopterja smo oba češka padalca, za katera se je sumilo, da sta huje telesno poškodovana, prenesli v helikopter. Z njim so ju odpeljali v šempetrsko bolnišnico na zdravljenje. Tja so odpeljali tudi nemškega državljana, a na klasični način - z reševalnim vozilom.

Še med vračanjem s Kobale so nas iz ReCO Nova Gorica obvestili, da na Ajdovskem področju pogrešajo jadralnega padalca. Skupaj s skupino prijateljev je letel na področju med Čavnom in Predmejo. Skupina je pristala, za njim pa ni bilo sledu. Tudi na telefon jim ni bil dosegljiv. Zaradi termično zelo razgibanega ozračja in za letenje zahtevnih razmer so bili prepričani, da se mu je zgodila nesreča. Takoj so bili aktivirani reševalci Ajdovske skupine Postaje GRS Tolmin. Padalca so kmalu našli nepoškodovanega v bližini Ajdovščine, kjer je pristal. Zaradi težav s telefonom pa ni bil dosegljiv prijateljem.

Pred mrakom pa je na številko 112 poklical občan in sporočil, da na pobočju Starijskega vrha v bližini križišča za Sužid slišijo klice na pomoč. Tja smo takoj napotili bližnje reševalce, preostali pa smo se zbrali v bazi v Tolminu. Reševalci so kmalu vzpostavili stik s prijaviteljem, zatem pa še z osebami, ki naj bi klicale na pomoč. Ugotovili so, da sta starejši osebi nabirali rože visoko na pobočju. Zaradi medsebojne oddaljenosti sta se večkrat klicali, kar je bilo v dolini slišati kot klice na pomoč. Na koncu bolje tako, kot da bi pomoč resnično potrebovali.

Četrtek je bil lep in sončen dan, a zaradi razgibanega spomladanskega ozračja tudi zelo zahteven za letenje. Predvsem za tiste, ki jadranja s padalom na začetku sezone še niso popolnoma vešči.

Miljko Lesjak 


G-L, Letalska zveza Slovenije / Varnostna komisija - Miha Repovž: Nesreče padalcev

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

2 komentarjev na članku "Pet posredovanj v enem popoldnevu"

Igor Zlodej,

Pri vsaki dejavnosti je potrebno upoštevati osnovne dejavnike varnosti. Več kot očitno je, da se jadralni padalci požvižgajo na osnovne pogoje za varno letenje in se zavestno spuščajo v tveganje, kar v najslabši opciji pomeni nesrečo. Kadar ni pogojev za letenje jih pač ni in brezglavo riniti v nesrečo je več kot očitna malomarnost, ki se bi morala striktno zaračunavati, če ne celo kaznovati. Glede na pogostost tovrstnih padalskih nesreč kaže tudi na dejstvo, da je zadeva bolj ali manj neurejena.


Simon Čopi,

Strinjam se s tabo Igor s tem ko govoriš o zavestnem spuščanju v tveganje. To je zelo podobno spuščanje v tveganje kot pri planinstvu, alpinizumu in turnem smučanju. Ali pa na cesti, kaka je razlika? Turni smučar sprejme tveganje ob 3tji stopni nevarnosti plazov in gre na turo, enak problem. Če bi jih bilo turnih 200 na dan na enem hribu, pa na drugem spet toliko, a si ziher, da ne bi nobenga odneslo ail si vsaj zlomil noge. Misliš, da visi znajo in vedo karj delajo in da se nobenmu ne more nič zgoditi? Razlika je le v tem da imamo tu veliko večjo količino in obremenitev v določenem prostoru. Resen problem bo nastal, ko nas žene ne bodo več med prazniki pustile ven, delodajalci pa med delavniki. Kar se v bistvu že dogaja in se teh odhodov s kosil in tur in od vse povsod počasi nasitiš ... Nekoč se bo zgodilo,da bo nekdo visel na drevesu ali ležal kje par ur preveč preveč, da se bomo prostovljci sploh lahko zbrali. Takrat bo morda res kdo ukrepal. Verjetno proti reševalcem, češ kje ste bili, namesto proti državi, ki ne uredi boljših pogojev za reševanje. Za državo je stanje kot je najbolj ugodno, ker je skoraj zastonj.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79814