mineva potrpljenje
Ovčerejca Petra Žemvo z Bleda mineva potrpljenje. Letos so mu volkovi v treh napadih na pašniku na Bledu in na Stari Pokljuki pokončali petnajst ovc. »Kako naj jih zaščitim pred volkovi, ko pa jih ograja in psi ne zadržijo več?« se sprašuje.
Cveto Zaplotnik
Bled – Na kmetiji Petra Žemva na Bledu ima ovčereja dolgo tradicijo. Že njegov oče, bil je tudi Peter, je redil ovce, stari oče pa je izhajal s kmetije na Stari Pokljuki, kjer so tudi imeli ovce. Peter je formalno še lastnik in gospodar kmetije, dejansko pa le pomaga sinu Roku, bodočemu prevzemniku kmetije, ki je sicer še študent strojništva. Kmetijo je prevzel pred enajstimi leti, eno leto pred očetovo smrtjo. Za razliko od očeta, ki je poleg ovc redil še goveda in konje, se ukvarja samo z rejo ovc. Trenutno jih ima skupaj z jagnjeti okrog sedemdeset, a v najboljših časih jih je redil tudi dvesto petdeset. Ovce so avtohtone jezersko-solčavske pasme in so vključene v kontrolo proizvodnosti, ki jo izvaja kmetijsko-gozdarski zavod.
Spomladi jih pase v pet hektarjev velikem ograjenem pašniku v bližini hiše, na začetku maja jih preseli na Staro Pokljuko, kjer ima na lastnem in deloma najetem zemljišču 12 hektarjev velik pašnik. Pašnik je ograjen z 1,3 metra visoko ograjo, razdeljen je na čredinke, ki so ograjene z žicami električnega pastirja, na pašniku pa so ves čas prisotni tudi štirje šarplaninski psi.
Z ograjo in psi ne odženejo več volkov
Medtem ko so na kmetiji prejšnja leta z ograjo in psi še uspešno »odbijali« napade volkov na ovce, jim letos to ni več uspevalo. Volkovi so jim vsaj petkrat napadli ovce, trikrat so jim naredili škodo, najmanj dvakrat so jih psi odgnali. Prvi napad se je zgodil že maja na pašniku, ki je le trideset metrov oddaljen od najbližje hiše na Bledu in le par sto metrov proč od obale Blejskega jezera. Čeprav je bilo tisto noč zaradi tekaške prireditve Nočna 10ka precej hrupno, to ni odgnalo volkov. V ograjenem pašniku so pokončali sedem ovc, dve sta bili tako ranjeni, da so ju morali kasneje zaklati, še več ovc je bilo pogrizenih. Dvakrat – 25. avgusta in 22. septembra – so volkovi »klali« drobnico še na njihovem pašniku na Stari Pokljuki. V avgustovskem napadu so pobili tri ovce, v septembrskem prav toliko, več ovc je bilo pogrizenih, nekaj visoko brejih je »povrglo« mrtva jagnjeta. Preostale, ki so preživele napade, na paši niso bile več mirne, nenavadno so se zganile že ob vsaki spremembi na pašniku. Volkovi so sicer še večkrat poskušali napasti, enkrat celo sredi dneva. Ponoči so jih poskušali pregnati tudi s kurjenjem ognja in s prižganimi lučmi, a je bil učinek bolj kratkotrajen, saj so se na vse spremembe v okolju hitro privadili.
Kmetijstvo in zveri ne gredo skupaj
Peter ob vseh napadih volkov na ovce obupuje in izgublja potrpljenje in voljo do reje ovc, tudi sin Rok je v dilemi, ali je še smiselno vztrajati z rejo ovc. »Tako se ne da več delati, ovce še na pašniku doma za hišo niso več varne,« pravi Peter in se nemočno sprašuje, kako naj jih zaščiti pred volkovi, ko pa jih ograja in psi očitno ne zadržijo več.
»Kmetijstvo in zveri ne gredo skupaj, z volkovi tudi ne bomo izboljšali samooskrbe. Zdaj napadajo le drobnico, potlej, ko jim je bo zmanjkalo, bodo napadali tudi večje živali – goveda,« pravi Peter in dodaja, da bo država očitno ukrepala šele potlej, ko bodo napadli kakšnega sprehajalca.
Volkov je po Petrovem mnenju na Pokljuki in v okolici več, kot kažejo uradne ocene. Ker nimajo naravnega sovražnika, se hitro razmnožujejo, njihov edini »sovražnik« so lovci, ki pa jih brez državnega dovoljenja ne smejo upleniti. Odkar je volkov več, delujejo v tropih, ki pa so, kot pravi Peter, tudi bolj nevarni in bolj predrzni.