Janez Pikon: Dolgi poleti in kar razburljivi razplet dveh posamičnih ter ekipne tekme, tudi naši letalci so iz več tisoč glave množice, izvabili vzklike navdušenja. 
Sreda in dan pred začetkom uradnega treninga v dolini pod Poncami je bilo že vse pripravljeno za preizkus letalnice. Zgodnja pomlad postreže z idealnimi pogoji, izbranim skakalcem na letalnici, kot ostalim obiskovalcem vedno priljubljene Planice. Primerno dolgih poletov vajeni na Planiški velikanki smo si ogledovali in se sprehodili ob letalnici, ter opazovali zadnje priprave organizatorjev za veliki dogodek naslednjih dni, katerega je bilo čutiti, tako na letalnici in ob prizorišču.
Po preizkusu letalnice sem se za ogled in drugačen pogled povzpel po zahodnem robu na velikanko do odskočišča in višje do zaletišča. Ob vzletišču opazujem, kako s posebnim strojem vrezujejo zadnje milimetre, pred močnimi sončnimi žarki zaščiteno vzletno smučino.
Glasen prelet mini helikopterja vzbudi pozornost vseh prisotnih v okolici vzletne mize, s pogledom sledimo mojstrovini s šestimi vetrnicami, ki jo mladenič daljinsko vodi nad hrbtišče skakalnice.
Pozornost prisotnih pritegne tudi Gal Jakič, slovenski reprezentant v alpskem smučanju invalidov, ki se je že v sredo popoldne po preizkusu letalnice popeljal po doskočišču velikanke.
Bohinj: Hanssenova skakalnica že od leta 1930, kjer se je leto kasneje, 22. februarja 1931 »vršila svetovna smuška tekma,« na kateri so se zbrali skakalci in smučarji Češke, Poljske, Jugoslavije, Norveške, Avstrije in Nemčije.
Zgrajena nova 50-metrska skakalnica ob vasi Polje v Bohinju je bila kot magnet, glas o velikanki se je hitro širil po domovini in Evropi.
Janez Pikon