Težave z oskrbovanjem planinskih postojank
V Sloveniji imamo 163 planinskih postojank, od katerih je 134 sezonsko ali redno oskrbovanih, druga pa so zavetišča in bivaki. V vseh teh postojankah pa je le 58 takih kjer so oskrbniki vrednem delovnem razmerju. In da še upoštevamo, da je med temi le 15 takih, katerih neprekinjen: delovni staž je več kot pet let, dobimo drugi vsaj grobo predstavo, s kakšnimi težavami se morajo (med drugim) ubadati gospodarski odseki PD. Mnogokje morajo namreč oskrbniki pa tudi drugo osebje delati tudi po 16 ali celo več ur na dan in čeprav so društva pripravljena plačevati nadure, le s težavo dobe potreben kader. Velik problem je tudi oddaljenost od naselij. Zakonci, ki so sicer idealni za oskrbo postojank, ostanejo na delovnem mestu kvečjemu toliko časa, dokler njihovi otroci ne postanejo šoloobvezni. Zato pa je razumljivo, da je poleg 58 oskrbnikov, kolikor jih je v rednem delovnem razmerju, zaposlenih kar 37 upokojencev oziroma honorarcev. Ne nazadnje pa povzroča težave pri nastavitvah tudi strokovnost, saj kvalificiranega gostinskega kadra zaradi turistične ekspanzije že dolgo primanjkuje. Takoj po osvoboditvi je PZS sicer organizirala tečaje za oskrbnike, po katerih so le-ti dobili priznano gostinsko kvalifikacijo, toda že leta 1960 so skoraj vsi odšli v gostinstvo. In kako si planinski gospodarstveniki še pomagajo? V skrajni sili Iščejo izhod tudi v zakupu ali najemu. Danes je npr. na ta način rešen problem že 39 postojank, seveda pa žal le redkokje v dobrobit planincem.
Za turne smučarje
Čeprav je bil odsek za turno smučanje pri akademskem PD ustanovljen šele pred kratkim, se ta lahko pohvali s prvimi uspehi. Po dogovoru z Elanom so prevzeli testiranje nekaj parov različnih smuči, organiziral so že smuk s Črne prsti. Joco Balant je zadnji četrtek v društvenih prostorih predaval pod naslovom »S smučmi po gorah«, pripravljajo tudi knjižico o vsem, kar naj bi vedel turni smučar.
Predavanje
Drevi ob 20 uri bo v predavalnici fakultete za elektrotehniko ob Tržaški, cesti predaval inž. Danilo Ravnik o Boliviji. Pod naslovom »Kjer so bogovi stopili na zemljo« bo z 200 izbranimi diapozitivi poslušalce popeljal na kratek sprehod po 4000 m visok gorski planoti med zaledenele vrhove Cordiller, kjer leti jezero Titicaca. Prihodnji teden pa je na vrsti predavanje ob 80-letnici prvega planinskega predavanja v Ljubljani (22. januarja 1894). Predavatelj bo Rinaldo Steiner, naslov njegovega predavanja pa »Popotnik pridem čez goro.«
Odmevi z gora
V petek ob 17.40 bọ na drugem programu radia nadaljevanje prigod Vitka Smoleja o Alg. Dru. Naslov drugega dela je »Kdaj bom le prišel iz stene?«
Udeležencem pohoda na Stol
Organizatorji devetega zimskega pohoda na Stol (33 in 24. februarja) napovedujejo, da bo oba dneva zasilno oskrbovan Valvasorjev dom, prav tako pa tudi sosednja karavla in Prešernova koča na Malem Stolu (prenočišče in prehrana). Opozarjajo pa vse, da se morajo za turo temeljito pripraviti (oprema kondicija), saj nikakor ne bo lahka.
Izlet
PD PTT organizira v nedeljo se drugi letošnji izlet in sicer v KRANJSKO GORO in na VRŠIČ. Odhod iz Ljubljane bo ob 7.30, povratek okoli 18. ure, vodja leta bo Jože Dobnik, prijave pa sprejema društvena pisarna.
Novi transverzalni vodnik
Kako smo že poročali, pripravlja Planinska založba novi vodnik Po Slovenski planinski transverzali, ki bo zamenjal dosedanji Vodnik po slovenskih gorah. Redakcijski odbor, v katerem so sedaj Stanko Klinar, Marjan Krišelj Tine Mihelič, Darinka Petkovšek in Peter Solič, računa, da bo nova edicija na voljo se pred poletno sezono, saj ne predvidevajo bistvenih sprememb. Želijo ga le poenotiti, vnesti vanj spremembe in novosti ter pripraviti nove, preglednejše zemljevide. Da bi bio delo res popolno in pravočasno pripravljeno na tisk, naprošamo vse, ki so v zadnjem času hodili po slovenski transverzali, da javijo Planinski založbi (PZS-Dvoržakova 9, Ljubljana) vse svoje pripombe.
Vodnik po gorah Hrvatske
Če bo šlo vse po načrtih, se bo še pred koncem tega meseca na policah knjigarn pojavil vodnik po gorah Hrvatske, ki ga je pripravil znani hrvatski planinski publicist in urednik revije Naše planine dr. Željko Poljak. Kakor smo izvedeli, bo naklada vodnika 3000 izvodov.
Obvestilo o nesreči
Ing. Bojan Pollak, član GRS postaje Kamnik je izdelal ličen osnutek obvestilna o nesreči (14 x 18), ki bi ga lahko dobil vsak ob plačilu članarine in nosil s seboj na ture. V primeru, da bi bil očividec nesreče ali pa bi zanjo izvedel, ga bi čitljivo izpolnil in sam ali po kom drugem poslal v najbližjo obveščevalno točko GRS, oziroma postajo milice. Kolikor pa bi obvestilo predal po telefonu pa bi mel pripravljene že vse podatke, ki bi jih prejemnik od njega terjal.
80 let: 80.000 članov
Tisto, kar so si planinci zastavili ob 75-letnici (toda v celoti ni bilo realizirano), se je na tihem uresničilo ob 80-letnici. Slovenska planinska organizacija je namreč v lanskem letu štela 80.497 članov. Število članov vsako leto naglo narašča. V zadnjih letih je bil porast povprečno 8.61 odstotka, lanskem letu pa celo 9.06 odstotka (73.206 je število vseh članov poraslo na sedanjih 80.497) Največji porast je opaziti pri mladincih in sicer 11.78 odstotka (13.713 : 15.320), zatem pionirji 10.45 odstotka (39.371:43.488) pa tudi število starejših se je povečalo za 7.78 odstotka (20.122 : 21681). Vse to članstvo je dokaj enakomerno porazdeljeno (v 125 društva) po vsej Sloveniji.
Malo Šerpov
Odobrenih je 21 himalajskih odprav, vse najbrž ne bodo dobile vodnikov
KATMANDU. Nepalski Šerpi, katerih znanje in vztrajnost sta odločilno pripomogli k uspešnemu vzponu na himalajske vrhove, se čedalje manj navdušujejo za osemtisočake in raje delajo za razmeroma dober zaslužek kot turistični vodniki po nižjih pobočjih hribovite dežele.
Šerpovska skupnost v vzhodnem delu Nepala šteje kakih 60.000 moških, žensk in otrok. Gorskih vodnikov je okoli tristo, povsem zanesljivih pri tveganih vzponih pa je komaj polovica. To so tisti možje, ki tujim, alpinističnim navezam utirajo pot na himalajske vrhove ter skrbijo za kuho in šotore. Drugi Šerpi večinoma delajo le kot nosači.
Za letos je nepalska vlada odobrila 21 himalajskih odprav, vendar jih zaradi pomanjkanja vodnikov bržkone precej ne bo moglo na pot. Razlogov je več: v obdobju po prvem vzponu na Mount Everest pred dvajsetimi leti se na desetine Šerpov ni več vrnilo v domače vasi. Samo pri nesreči leta 1970 jih je deset ostalo v visokogorskem snegu in prepadih. Nekateri vodniki so se tudi izselili, med drugim v Indijo.