Išči

Vse objave

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinko odnesel plaz

Slovenske novice: Gorski reševalci so truplo že prepeljali v Mojstrano.
24ur.com: Pohodnico na poti iz Krme proti Kredarici zasul plaz, preživel je le njen pes.
Gorenjski glas: Planinko zasul plaz, pes v nahrbtniku preživel
Dnevnik: Pod Kredarico plaz zasul ultramaratonko Ruth Podgornik Reš
Večer: Mrtva planinka naj bi bila Ruth Podgornik Reš

Kranjska Gora – Po poročanju uprave za zaščito in reševanje so na poti iz Krme proti Kredarici našli planinko, ki jo je zasul sneg. V Društvu GRS Mojstrana so nam povedali, da je planinka mrtva.

»Odnesel jo je snežni plaz. Na žalost ji niso več mogli pomagati,« so nam povedali. Žensko, za katero še ne vedo, od kod je in koliko je stara, saj bodo njen avtomobil preiskali policisti, so z vojaškim helikopterjem že prepeljali v Mojstrano.

Žensko so našli pohodniki, v nahrbtniku pa je imela psa, ki je po besedah dežurnega iz GRS Mojstrana nesrečo preživel.


24ur.com (ob 16:00): Pohodnico na poti iz Krme proti Kredarici zasul plaz, preživel je le njen pes

Pohodnico, ki je bila na poti iz Krme proti Kredarici, je v jutranjih urah presenetil snežni plaz. Ko so jo pripadniki gorske reševalne službe našli, je bila že mrtva. Predsednik GRS Mojstrana Jože Martinjak zaradi nevarnosti plazov pohode odsvetuje.

Pripadniki gorske reševalne službe Mojstrana so bili v dopoldanskih urah obveščeni, da so na poti iz Krme proti Kredarici našli zasuto planinko. Predsednik GRS Mojstrana Jože Martinjak je za 24ur.com povedal, da je planinko v zgodnjih jutranjih urah zasul plaz. Ko so do nje prišli reševalci, je bilo na žalost prepozno, saj je že bila mrtva.

Martinjak je še dodal, da je v sredo zapadlo nekaj novega snega, nihče od pohodnikov pa verjetno ni pričakoval takšne odjuge. Martinjak zato odsvetuje pohode, saj obstaja velika nevarnost plazov.

Po navedbah pohodnikov je pohodnica v nahrbtniku imela psa, ki je nesrečo preživel in so ga odnesli v dolino.


Gorenjski glas (27.12.2012) - Andraž Sodja: Planinko zasul plaz, pes v nahrbtniku preživel

Gorski reševalci so reševali planinko, ki jo je na poti iz Krme proti Triglavu zasul snežni plaz. Planinki žal ni bilo več pomoči, manjši pes, ki ga je nosila v nahrbtniku, pa je preživel.

Mojstrana - Danes dopoldne so gorski reševalci posredovali na poti iz Krme proti Kredarici, kjer je snežni plaz zasul planinko. Kot je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik, je bila planinka iz Krme namenjena proti Kredarici: »V minulih dneh je na območju Julijskih Alp zapadlo od 25 do 30 centimetrov snega, ki ga je veter napihal v do meter visoke klože. V zgodnjih jutranjih urah je med potjo planinko očitno zajel plaz, iz katerega se ji ni uspelo rešiti. V plazu se je najverjetneje zadušila, saj naj po zadnjih informacijah ne bi imela drugih poškodb.« Identiteto ponesrečene planinke še ugotavljajo, po informacijah gorskih reševalcev pa so jo našli mimoidoči. Planinka je v nahrbtniku nosila manjšega psa, ki pa je nesrečo preživel in so ga reševalci tudi odnesli v dolino.

Kot je še dodal Potočnik, pot v gore v trenutnih razmerah močno odsvetujejo: »Vreme v dolini in v gorah je lepo, kar v gore privlači planince, vendar glede na trenutne snežne razmere in napihane klože pot v gore zaradi nevarnosti plazov odsvetujemo.«


Dnevnik (27.12.2012): Pod Kredarico plaz zasul ultramaratonko Ruth Podgornik Reš

Kot so sporočili z uprave za zaščito in reševanje, so na poti iz Krme proti Kredarici našli planinko, ki jo je presenetil snežni plaz. Gre za 49-letno ultramaratonko Ruth Podgornik Reš.
Pohodniki so danes dopoldne na poti iz Krme proti Kredarici našli planinko, ki jo je zasul sneg. V Gorski reševalni službi Mojstrana so potrdili, da je planinka mrtva in ji ob prihodu niso mogli pomagati.

Preživela Špartatlon

Ker ponesrečenka v nahrbtniku ni imela nobenih dokumentov, najprej ni bilo jasno, za koga gre. S kraja nesreče so jo prepeljali na Blejsko Dobra, zraven pa tudi psa, ki ga imela v nahrbtniku in je nesrečo preživel.

Kasneje se je izkazalo, da je ponesrečenka 49-letna ultramaratonka Ruth Podgornik Reš, ki je bila širši javnosti znana po sodelovanju na triatlonu jeklenih. Bila je tudi prva, ki je pretekla 800 kilometrov dolgo pot od Maribora do Ankarana, lani pa kot prva Slovenka premagala 246,8-kilometrski Špartatlon, na katerem je od Aten do Šparte tekla brez trenutka počitka in osvojila drugo mesto.

Bila je nominirana za Slovenko leta

V prostem času je rada vrtnarila, na svojem blogu pa zapisala, da kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. Po izboru revije Jana je bila nominirana tudi za Slovenko leta.
_____________________________________________________________
Večer.com: Mrtva planinka naj bi bila Ruth Podgornik Reš

Pohodniki so danes dopoldne na poti iz Krme proti Kredarici našli planinko, ki jo je zasul sneg. Po za zdaj še neuradnih informacijah gre za znano ultramaratonko in vrtnarko Ruth Podgornik Reš. V Gorski reševalni službi Mojstrana so potrdili, da je planinka mrtva in ji ob prihodu niso mogli pomagati.

V društvu so pojasnili, da je imela ponesrečenka v nahrbtniku psa, ki je nesrečo preživel, ni pa imela nobenih dokumentov. Vendar objave po spletnih družbenih omrežjih kažejo, da gre za Ruth Podgornik Reš, priznano vrtnarko in avtorico številnih knjig o urejanju vrtov ter ultramaratonko. Številni ob njeni smrti tudi na njenem Facebook profilu že izrekajo sožalja.

Podgornik Reševa je bila tudi nominiranka za Slovenko leta 2011 in takrat so organizatorji v obrazložitev med drugim zapisali, da je edina slovenska ultramaratonka, njeni dosežki pa jo, kljub temu da zanje ne pobira medalj in naslovov, uvrščajo ob bok najuspešnejšim profesionalnim športnikom.

Samo v zadnjih dveh letih je pretekla 800 kilometrov dolgo Slovensko planinsko transverzalo, kar je doslej uspelo le petim moškim, 260 kilometrov maratona skozi Saharo, kjer sta na cilj prišli le dve ženski, in si pritekla drugo mesto na slovitem Sparthatlonu v Grčiji, kjer je premagala 247 kilometrov dolgo progo. Svojih uspehov ne obeša na veliki zvon, a njeno premagovanje lastnih meja je vzor vsakemu, ki šport ljubi zaradi njega samega," so takrat zapisali pri reviji Jana, ki vsako leto podeljuje ta naziv. Ruth Podgornik Reš bi prihodnje leto dopolnila 50 let.

Po navedbah pohodnikov je pohodnica v nahrbtniku imela psa, ki je nesrečo preživel in so ga odnesli v dolino, njo pa so prepeljali na Blejsko Dobravo. Ob tem v gorski reševalni službi opozarjajo, da so vremenske razmere v visokogorju zelo slabe, saj piha močan veter. (sta)


 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

27.12.12, 13:23


 


Slovenske novice (27.12.2012 - 17:12): Ruth Podgornik Reš odnesel snežni plaz, kuža je preživel

kalisce.com

Facebook - Ruth Podgornik - Reš

 

 

 

Vecer.si 27.12.2012

 

Mrtva planinka naj bi bila Ruth Podgornik Reš

 

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

12 komentarjev na članku "Planinko odnesel plaz"

Franci Savenc,

Po nepreverjenih informacijah naj bi bila Reeš-eva iz Podvina!?


Metod Škarja,

"Nekaj novega snega..."

Po podatkih ARSO je v sredo od 7:00 do 19:00 na Kredarici zapadlo 33 cm novega snega, nato pa v noči na četrtek (od 19:00 do 7:00) še 27 cm, skupaj 60 cm. Ob tem je ponoči pihal okrepljen zahodnik (sunki okrog 50 km/h), ki se je proti jutru krepil in od 8h do 10h v sunkih dosegal in presegal 100 km/h, nato pa čez dan ostajal med 70-90 km/h. Ta veter ni bil napovedan ("Pihal bo zmeren veter zahodnih smeri. ...") niti v sredo za četrtek niti v četrtek v napovedi za gorski svet (kar pa sem že doživel, ko sem se pred leti ob podobni napovedi na Kredarici znašel v orkanu do 150 km/h, ki je takrat celo dobil svoje ime in naredil precej škode S od nas). Torej idealne razmere za nastajanje svežih obširnih območij napihanega snega na pobočjih kot je pod Kredarico.


Metod Škarja,

Snežne padavine se za zadnjih 2x12h dobi na:

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/observ/surface/snow/

(sreda je medtem že izginila), podatki s posameznih merilnih postaj za zadnjih 24h pa na:

meteo.arso.gov.si/met/sl/service/


Metod Škarja,

Porast skupne višine snega in količina padavi ni nujno isto. Količina padlega snega se meri podobno kot količina dežja, lovilci snega, ombrometri, pluviometri (o tem sicer ne vem kaj dosti, nitio kaj uporabljajo na Kredarici). V roku 12h (prej 24h) merijo celotno količino padavin. Tu je vpliv odnašanja snega verjetno v največji meri izključen. Skupna višina pa je višina, ki se verjetno gleda na enem za dani okoliš značilnem mestu. Razlika v konkretnem primeru je bila tako verjetno sproti odpihnjena čez rob v dolino.

Kar je bilo še značilno za te padavine je, da radar na Lisci od srede popoldne naprej ni kazal skoraj nobenih padavin več nad Julijci. Pač pa je obilne padavine do pozno zvečer na tem obomočju kazal avstrijski radar (kompozitna slika je na http://www.rain-alarm.com/), od tega pride 27cm po 19h tega dne. Očitno je bila glavna precipitacija prenizko, da bi jo naš radar korektno zaznal.


Metod Škarja,

Možno je tudi, da je bila vejavica. To je očitno kazal avstrijski radar okrog naših gora (pa tudi avstrijskih SZ od Julijcev) v sredo do pozno zvečer, ker vidi dovolj nizko do samih hribov, ostali radarji pa ne. Ker je veter postopoma naraščal (bili so sunki, a povprečje je bilo nizko, 15-20 km/h večino noči, snežilo prej pa je ob šibkih in zmernih vetrovih), je lahko v tem obdobju nanosil sneg na merilnem območju. Ko zapiha močnejši veter v svež pršič, ga gre lahko na začetku v krakem času velike količine v zrak. Sunki so ga dvigovali, vmes pa se je sipal na tla. Ker je odpihnjen sneg, ko ga nanaša (mehka kloža), precej gostejši od novozapadlega, potrebuje spet močnejši veter, da ga odpihne naprej oz. potrebuje dalj časa kot pri svežem. To je možna razlaga, da so namerili dodatnih 27cm snega zjutraj.


Boris Štupar,

Kalisce.com

Zapustila nas je Ruth

Življenje je pustila tam, kjer je bila najraje.

V hribih. V snegu.

V januarju bi srečala Abrahama…

Za vedno nam bo ostala v spominu…


Jaka Ortar,

Pred zadnjim sneženjem je bilo na Kredarici 130 cm snega, po sneženju največ 155 cm.

Padalo naj bi takole:

25.12. 6:00-26.12. 6:00: 3.2 mm padavin oz. 3 cm snega (skupaj 130 cm)

26.12. 6:00-26.12. 18:00: 18.0 mm padavin oz. 33 cm novega snega (skupaj 130 cm)

26.12. 18:00-27.12. 6:00: 0.0 mm padavin oz. 27 cm novega snega (skupaj 155 cm).

Hm, koliko je torej res padlo snega? Meni iz teh podatkov nikakor ni jasno, ker je vsaj 1 številka napačna (milimetri in centimetri ne gredo skupaj za zadnji časovni termin, skupna višina snežne odeje in padavine pa za zadnja 2!), bolj pravilnih pa žal ni! Torej 27 ali 33 ali 27+33? Razlika med 27 in 60 cm je za "daljinsko" oceno nevarnosti plazov še kako pomembna.


Jaka Ortar,

Ne pišem kar tako, ampak ker vem, kako se meri in kje se meri in kako je z interpretacijo izmerkov. Da boste še vi vedeli:

Na Kredarici za merjenje količine padavin uporabljajo Hellmanov ombrometer.

Za merjenje višine novega snega uporabljajo 3 merilne kole (letve z oznakami višine), ki so razporejeni od SZ konca Triglavskega doma proti SZ do roba nivacijske kotanje cca. 50 m od koče.

Podatek o skupni višini snežne odeje je bil do nedavnega kombinacija povprečne skupne višine snežne odeje pri 4 snegomerih, ki so razporejeni ob nekdanjem spodnjem robu Triglavskega ledenika, in razvoja vremena (beri: novozapadlega snega pri koči, izkušenj z nastajanjem zametov glede na smer in jakost vetra ...).

Višina novozapadlega snega, skupna višina snežne odeje in količina padavin se torej ne merijo na istem mestu. Hellmanov ombrometer je izjemno neučinkovit za merjenje snežnih padavin na tako prevetreni lokaciji, saj lahko vanj ali napiha ali iz njega odpihne precej snega. Zato poleg povprečne letne višine MERJENIH padavin obstaja še povprečna letna višina KORIGIRANIH padavin. Korekcijski faktor je izračunan iz povprečnega vetra (smeri, pogostosti in jakosti) za posamezno postajo. Kredarica ima korekcijski faktor najvišji od vseh postaj v Sloveniji, in sicer prek 39 za obdobje 1961-1990.

Korigirana višina padavin = izmerjena količina padavin * (1 + korekcijski faktor/100)

torej = 1994 mm * (1 + 39/100) = 2772 mm.

ARSO torej ocenjuje, da je na Kredarici na letni ravni izmerjenih le do 72% vseh realnih padavin, večji del napake je seveda od zime oz. snežnih padavin, ko je v posameznih poslabšanjih lahko v ombrometer "ujetih" manj kot 50 % padavin.

Količina padavin (v mm) je lahko večja od višine novozapadlega snega (v cm) samo, če je temperatura zraka nad 0°C in pada (samo ali pa tudi) dež. Kot npr. na Voglu v zadnjem poslabšanju, ko je padlo skoraj 70 mm in praktično nič snega. Obratno (0 mm dežja in X cm snega je mogoče le, če ni padavin iz oblakov ampak le vejavica. A to bi moral opazovalec opaziti in ne beležiti kot padavine.

Metod, žal ne bo držalo, da je 26.12. po 18. uri (UTC) padlo še 27 cm snega, ker je bilo na Kredarici že ob 18h (UTC) samo oblačno in suho, ob 19h (UTC) zmerno oblačno in suho, ob 20h (UTC) delno oblačno in suho, ponoči pa ni bilo padavin, ampak se je jasnilo. Tudi radarska slika (Fossalon) in podatki z dolinskih postaj (OSMER FVG, Protezione Civile FVG, privatne slovenske, ARSO Rudno polje, NHWF postaje) to potrjujejo, padavine so v Julijcih ponehale najkasneje okoli 19h po lokalnem času. Res je, da je avstrijski radar na Zirbitzkoglu http://www.austrocontrol.at/wetter/wetter_fuer_alle/wetterradar najbolje lociran za beleženje padavin nad osrednjimi in severnimi Julijci (ker je dovolj visoko, nima veliko od sebe višjih ovir), za južni in zahodni del pa je špica italijanski radar v Fossalonu http://www.osmer.fvg.it/IT/RAD/StrutturaRadar.php

Radar na Lisci na območju južnih Julijcev in njihovega predgorja (Peči, Kobariški Stol, Matajur in vse vmes) meri padavine le od ~3500 m navzgor, v večjem delu Julijcev od ~2800 m navzgor, na območju bohinjskih gora (Pokljuka, Fužinske planine, V del Triglavove soseščine) pa od ~2000 m navzgor. To je dobro vedeti, ker so največji odboji radarskih snopov (te prikazujejo radarske slike) izmerjeni tam, kjer sneg prehaja v dež. Če radar "meri" le od ~3500 m navzgor, je logično, da bodo največji izmerjeni odboji manjši, kot če meri od ~2000 m navzgor, pa tudi, če v prvem primeru precej bolj pada. Saj veste, da okoli Kobariškega Stola letno pade prek 3000 mm padavin, kajne? Radar je tam vedno "prazen".

Teh 27 cm na Kredarici bi lahko bila le vejavica ali pa napaka v sistemu (pri vnosu, prikazu ...); tokrat napaka v sistemu, ker pri močnem zahodnem vetru na Kredarici na tistem mestu, kjer merijo novozapadli sneg, ne nastajajo zameti, ampak vse spiha.

Na Kredarici je v zadnjem poslabšanju torej padlo 33 cm snega.


Jaka Ortar,

Moram popraviti zgoraj naveden podatek:

"Za merjenje višine novega snega uporabljajo 3 merilne kole (letve z oznakami višine), ki so razporejeni od SZ konca Triglavskega doma proti SZ do roba nivacijske kotanje cca. 50 m od koče."

Tam so 4 koli, ne trije, glej fotografijo (23.10.2012) http://shrani.si/f/2j/2O/3DsC53V1/1/img4370.jpg

Primoževega komentarja ne razumem čisto dobro.

Višina snežne odeje ob 7h in ob 19h (takrat jo merijo) je skupna višina snežne odeje, v kateri je že všteta višina novozapadlega (oz. novega) snega. Višina novozapadlega snega je na povezavi, ki jo je prilimal Metod, osvežena vsakih 12 ur in pomeni, koliko snega je padlo v zadnjih 12 urah. Pri podatkih z lavinskih postaj pa je vrednost osvežena na 24 ur in pomeni višino novega snega v zadnjih 24 urah.


Primož Auersperger,

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP


Primož Auersperger,

Vsebina je bila izbrisana na zahtevo avtorja / IP


Klemen Kočevar,

Jaka je sicer poudaril, da 0 mm skupnih padavin ne more dati 27 cm snega. Tokrat je očitno prišlo do napake in je tistih 33 cm ista količina kot kasneje podanih 27 cm. Tudi glede na stanje v hribih ni moglo nikjer pasti 60 cm snega.

Ampak to je nepomembno. Pri vetru s sunki okoli 100 km/h, suhem snegu in skorjasti podlagi bi ga bilo tudi 10 cm dovolj. Če bi bilo 60 cm bi bila čista stirica, tako pa je bila čista trojka.

Kar mene moti je, da je bila na ARSO objavljena dvojka. V drobnem tekstu je sicer pisalo da bo nevarnost narasla, ampak ljudje gledamo pač predvsem kriptograme (o tem je bilo precej razprav v drugih alpskih drzavah).

Ljudi je v naših hribih pač vedno več tudi pozimi in enkrat bo treba glede lavinskih napovedi nekaj narediti. Ne more biti sredi praznikov na lavinski strani napačen znak. Vem da je to povezano s sredstvi, ampak, spomnimo se, koliko ivljenj so plazovi v zadnjih letih pobrali!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 79785