Tavanja po slovenskih hribih - Mojca Luštrek: Razumem, da kdo ne mara planinske poti
Zapis iz spletnega dnevnika Tavanja po slovenskih hribih
Mojca Luštrek, 20. november 2006 08:16
Planinska vas proti planincem?
Pot na Sveto planino, prej Partizanski vrh (1011 m), nad Trbovljami nas pripelje tudi v Planinsko vas. Tam so razločne markacije, a namero, da bi se jih držali, nam preprečuje ograja. Sledi kažejo, da jo je marsikdo že preplezal. Ko to storimo tudi mi, se znajdemo na domačiji, h kateri najbrž spada ograja. Pot nadaljujemo po cesti, s katere nas puščica in markacija kmalu usmerita v desno, domačini pa temu odločno nasprotujejo in nam pokažejo pot naravnost. Misleč, da smo puščico morda res razumeli narobe, jo mahnemo dalje, a se izkaže, da v napačno smer. Zato se še pravi čas (vsekakor pred naslednjo hišo) poženemo desno v breg in se skozi ščavje prebijemo na markirano cesto. Od tam ni več težav.
Razumem, da kdo ne mara planinske poti tako rekoč čez svoje dvorišče, vso pravico ima do tega. Ampak to ni pravi način. Planinsko društvo mora najbrž najprej vprašati za dovoljenje, preden markira pot čez kako dvorišče. Če tega ni storilo, ni bilo prav. Če pa je dobilo dovoljenje in je lastnik postavil ograjo pozneje, je to vsaj čudaško, če ne kaj drugega. Podobno je z označenim odcepom, katerega uporaba očitno tudi ni zaželena.