Večer, 03.08.05 – Urška Šprogar: so predvsem športni objekti, namenjeni obiskovalcem gora
NARAVA, GORE IN LJUDJE
Najmanj en delavec v planinski koči mora biti usposobljen za prvo pomoč
Planinske koče in domovi niso samo gostilne
Planinska zveza Slovenije odločno nasprotuje predlogu, da se planinski domovi izenačijo z gostilnami - Planinske koče so predvsem športni objekti, namenjeni obiskovalcem gora, omogočijo jim zavetje, prenočišče, hrano in pijačo in so tudi obveščevalna točka
Mag. Franci Ekar, predsednik PZS, nas je opozoril, da obstaja možnost, da je sekciji za gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije uspelo, da bodo društva, klubi in druge podobne združbe v prihodnje izenačeni s preostalimi gostinci, kar posledično pomeni, da bodo morali, če opravljajo v svojih prostorih tudi gostinsko dejavnost, izpolnjevati popolnoma enake pogoje in zahteve, kot veljajo za redno gostinsko dejavnost. Ker naj bi bile predlagane spremembe že v končni fazi medresorskega usklajevanja (predlagatelj zakona je ministrstvo za gospodarstvo) in je zato pričakovati, da bo vlada Slovenije zakonsko besedilo dala v sprejetje v državni zbor, je mag. Franci Ekar povedal: "V Sloveniji imamo nad 170 planinskih objektov, ki jih upravlja 94 planinskih društev. Planinski objekti so planinske koče, planinska pota in drugi objekti, ki služijo planinski dejavnosti. Planinski objekti so kot osnova množičnega planinstva družbeno pomembni. So v javnem interesu, za javno dobro in brezplačno uporabo. Planinske koče vsem obiskovalcem, tako članom kot nečlanom planinske organizacije, ponujajo zavetje, prenočišče, hrano in pijačo in so obveščevalna točka Gorske reševalne službe Slovenije (GRS Slovenije), dajejo pomoč in zavetje utrujenim ali poškodovanim. Obiskovalci lahko pridobijo potrebna obvestila. Poslujejo pa po načelih dobrega gospodarjenja, pod strogim nadzorom nadzornih odborov ter po predpisih in splošnih aktih člana PZS, če njihovo delovanje ni urejeno s posebnimi predpisi. Poudariti moramo, da nobena planinska postojanka v gorskem svetu, ki se oskrbuje s tovorno žičnico ali helikopterjem, ne pokriva stroškov od ustvarjenih prihodkov od prodaje, ampak se vse ohranja z veliko prostovoljnega dela društvenih delavcev in donatorstvom."
Vse planinske koče, ki so oskrbovane celo leto ali občasno, razen tistih, ki so priključene na javno telefonsko omrežje, morajo biti opremljene z napravami za povezavo s policijskimi postajami in gorsko reševalno službo. Osnovni namen planinskih koč je predvsem zagotavljanje zavetja obiskovalcem gora, dajanje obvestil o planinskih poteh in pomoč pri nezgodah. Vsaka planinska koča mora imeti vpisno knjigo za spremljanje obiska v kočah, tudi zaradi lažjega iskanja pogrešanih ali ponesrečenih planincev. Prav zato mora imeti na vidnem mestu vpisno knjigo z opozorilom, da se je vsak obiskovalec dolžan vpisati vanjo.
Oskrbnik in delavci v planinski koči morajo poznati njeno okolico in biti seznanjeni z razmerami, tako da lahko dajejo obiskovalcem zanesljive informacije, pojasnila in opozorila o stanju poti, turah, razdaljah, vremenskih razmerah in raznih nevarnostih. GRS Slovenije morajo obveščati o nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za zagotavljanje varnosti, po potrebi in po svojih sposobnostih morajo pomagati pri reševanju. Najmanj en delavec v planinski koči mora biti usposobljen za dajanje prve pomoči.
Planinske koče prve in druge kategorije, ki so oskrbovane sezonsko, morajo imeti v času, ko ne poslujejo, zagotovljeno zavetišče - zimsko sobo, če ni v bližini (za najmanj dve uri hoje daleč) nobene druge možnosti prenočevanja. Tako zavetišče mora biti odklenjeno in ključ mora biti dostopen vsakemu obiskovalcu.
Franci Ekar: "Iz tega sledi, da je osnovna funkcija planinske koče to, da obiskovalcem gora ponuja zlasti zavetje, prenočišče, hrano in pijačo. Naloga delavcev v koči pa, da dajo informacijo in pomoč vsakemu obiskovalcu. Zakon o gostinski dejavnosti določa, da gostinsko dejavnost lahko opravljajo tudi planinska društva. V svojem 4. členu med vrstami gostinskih obratov navaja tudi planinske in druge domove. Podrobne pogoje za delo planinskih koč določa pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, zlasti pa njegov 43. člen, ki natančno opredeljuje, kaj mora ponujati planinska koča. Dosedanji zakon o gostinski dejavnosti je v pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti uvrstil planinske koče med gostinske obrate, in sicer v dve kategoriji: tiste, ki so celo leto dostopne z avtomobilom ali osebno žičnico, in preostale planinske koče, ki takega dostopa nimajo zagotovljenega."
Planinske koče so predvsem športni objekti, namenjeni obiskovalcem gora, omogočajo jim zavetje, prenočišče, hrano in pijačo in so tudi obveščevalna točka. So objekt za zaščito ljudi v stiski in ob neugodnih vremenskih razmerah, so tudi informacijska točka za nadaljnjo pot planincev.
V planinskih kočah se, glede na razmere, zagotavljajo minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave. Prav zaradi vpliva okolja v kočah ni mogoče zagotoviti standarda, kot se zahteva za gostinske obrate, in zato odločno nasprotujemo, da bi za planinske koče in društva, ki jih upravljajo, veljali enaki pogoji in zahteve, kot veljajo za redno gostinsko dejavnost. Franci Ekar: "V PZS predlagamo, da se pri končnem oblikovanju sprememb zakona upoštevajo tudi določila in stimulativni pogoji, ki veljajo v članicah Evropske unije za področja alpsko-gorskega sveta."
Urška Šprogar